Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Amaranta Rode, 19 letnica iz Argentine, ki je ostala v Sloveniji, o božiču v Južni Ameriki
Zadnja oddaja Slovencem po svetu pred božičem prinaša zelo zanimiva razmišljanja naših rojakov, ki živijo in delujejo v tujini. Z Janom Guštinčičem se bomo pogovarjali o sončnih celicah, z Juretom Vidmarjem pa o Brexitu. Čisto za konec bomo bližajočim se praznikom primerno pokukali še v Argentino in izvedeli, kako božič praznujejo pri njih. Ob tem vam ustvarjalci oddaje želimo vesel in prijeten december s čisto vsemi dobrimi možmi, prazniki in predvsem ljudmi, ki jih imate radi.
Jan Guštinčič je, preden se je ustalil na Danskem, prepotoval velik del Evrope. Potem je spoznal skandinavske države in tam mu je bilo tako všeč, da se je odločil na severu starega kontinenta tudi ostati. Vprašal sem ga, kaj je bilo tisto, kar je na koncu prevagalo v odločitvi, da se naseli na Danskem.
Tema, ki bo še posebej zanimala vse tiste, ki so svoj dom našli v Združenem kraljestvu – gre seveda za napovedan izstop slednjega iz Evropske unije. Kot je postalo jasno v tem tednu, bo glasovanje o dogovoru o Brexitu v britanskem parlamentu potekalo v tretjem tednu v januarju. Kaj bi Brexit prinesel za slovenske izseljence na Otoku? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s profesorjem doktorjem Juretom Vidmarjem, profesorjem mednarodnega prava na Univerzi v Maastrichtu, ki smo ga v naši oddaji že spoznali. Vrsto let je tudi sam Slovenec po svetu in ob tokratnem obisku v Sloveniji smo ga povabili v naš radijski studio.
Amaranta Rode je devetnajstletnica, ki sta jo starša komaj spravila iz Argentine na obisk v Slovenijo. A ko je vdihnila zrak prednikov, se je odločila, da bo tukaj tudi ostala in študirala. Poslušalci oddaje ste jo že spoznali, na obisku pri nas smo se z Amaranto pogovarjali tudi o božiču v Argentini. Predvsem o razlikah pri praznovanju tega praznika v Argentini in pri nas.
Še kratki novici:
Otroke, vključene v Društvo Slovencev Triglav v Banjaluki 19. decembra tradicionalno obišče sveti Nikolaj, letos pa sta jih že pet dni prej obiskala tudi dedek Mraz in Božiček. Prireditev s kulturnim programom je potekala v Judovskem kulturnem centru v Banjaluki. Dan kasneje so organizirali tudi Lego delavnico, s katero otrokom izboljšajo veščine govora, poslušanja, branja in pisanja.
Na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled slikarska razstava Jožeta Vodlana iz Severne Caroline, ZDA. Jože Vodlan je po študiju v Avstriji odšel v ZDA, kjer je aktiven od leta 1963. 30 let je deloval v New York Cityju, zadnjih 25 let pa živi in dela v Charlottu. Razstava je na ogled času delovnih ur Urada.
877 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Amaranta Rode, 19 letnica iz Argentine, ki je ostala v Sloveniji, o božiču v Južni Ameriki
Zadnja oddaja Slovencem po svetu pred božičem prinaša zelo zanimiva razmišljanja naših rojakov, ki živijo in delujejo v tujini. Z Janom Guštinčičem se bomo pogovarjali o sončnih celicah, z Juretom Vidmarjem pa o Brexitu. Čisto za konec bomo bližajočim se praznikom primerno pokukali še v Argentino in izvedeli, kako božič praznujejo pri njih. Ob tem vam ustvarjalci oddaje želimo vesel in prijeten december s čisto vsemi dobrimi možmi, prazniki in predvsem ljudmi, ki jih imate radi.
Jan Guštinčič je, preden se je ustalil na Danskem, prepotoval velik del Evrope. Potem je spoznal skandinavske države in tam mu je bilo tako všeč, da se je odločil na severu starega kontinenta tudi ostati. Vprašal sem ga, kaj je bilo tisto, kar je na koncu prevagalo v odločitvi, da se naseli na Danskem.
Tema, ki bo še posebej zanimala vse tiste, ki so svoj dom našli v Združenem kraljestvu – gre seveda za napovedan izstop slednjega iz Evropske unije. Kot je postalo jasno v tem tednu, bo glasovanje o dogovoru o Brexitu v britanskem parlamentu potekalo v tretjem tednu v januarju. Kaj bi Brexit prinesel za slovenske izseljence na Otoku? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s profesorjem doktorjem Juretom Vidmarjem, profesorjem mednarodnega prava na Univerzi v Maastrichtu, ki smo ga v naši oddaji že spoznali. Vrsto let je tudi sam Slovenec po svetu in ob tokratnem obisku v Sloveniji smo ga povabili v naš radijski studio.
Amaranta Rode je devetnajstletnica, ki sta jo starša komaj spravila iz Argentine na obisk v Slovenijo. A ko je vdihnila zrak prednikov, se je odločila, da bo tukaj tudi ostala in študirala. Poslušalci oddaje ste jo že spoznali, na obisku pri nas smo se z Amaranto pogovarjali tudi o božiču v Argentini. Predvsem o razlikah pri praznovanju tega praznika v Argentini in pri nas.
Še kratki novici:
Otroke, vključene v Društvo Slovencev Triglav v Banjaluki 19. decembra tradicionalno obišče sveti Nikolaj, letos pa sta jih že pet dni prej obiskala tudi dedek Mraz in Božiček. Prireditev s kulturnim programom je potekala v Judovskem kulturnem centru v Banjaluki. Dan kasneje so organizirali tudi Lego delavnico, s katero otrokom izboljšajo veščine govora, poslušanja, branja in pisanja.
Na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled slikarska razstava Jožeta Vodlana iz Severne Caroline, ZDA. Jože Vodlan je po študiju v Avstriji odšel v ZDA, kjer je aktiven od leta 1963. 30 let je deloval v New York Cityju, zadnjih 25 let pa živi in dela v Charlottu. Razstava je na ogled času delovnih ur Urada.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.
Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.
Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi, če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, kjer zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji, smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in spregovoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Tokrat predstavljamo slovensko slikarko in geografinjo iz Ottawe Ireno Hribar Schmidt. Že štiri desetletja živi v tujini, kamor sta jo pravzaprav odpeljali študijska pot in želja po raziskovanju sveta. Rojena Ljubljančanka je v Kanadi študirala geografijo in se izobraževala na likovnem področju. Sicer pa je že pred odhodom v Severno Ameriko tudi v Sloveniji obiskovala tečaje modeliranja in risanja, študirala pa je tudi oblikovanje v Benetkah. Njena izseljenska in umetniška pot pa sta zaznamovani tudi z desetletjem, ki ga je z družino preživela na Arabskem polotoku. V Kanadi je dejavna tudi v slovenski skupnosti, kljub letom izseljenskega življenja pa je ves čas tesno povezana tudi z domovino Slovenijo, predvsem na likovnem področju.
Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov