Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Amaranta Rode, 19 letnica iz Argentine, ki je ostala v Sloveniji, o božiču v Južni Ameriki
Zadnja oddaja Slovencem po svetu pred božičem prinaša zelo zanimiva razmišljanja naših rojakov, ki živijo in delujejo v tujini. Z Janom Guštinčičem se bomo pogovarjali o sončnih celicah, z Juretom Vidmarjem pa o Brexitu. Čisto za konec bomo bližajočim se praznikom primerno pokukali še v Argentino in izvedeli, kako božič praznujejo pri njih. Ob tem vam ustvarjalci oddaje želimo vesel in prijeten december s čisto vsemi dobrimi možmi, prazniki in predvsem ljudmi, ki jih imate radi.
Jan Guštinčič je, preden se je ustalil na Danskem, prepotoval velik del Evrope. Potem je spoznal skandinavske države in tam mu je bilo tako všeč, da se je odločil na severu starega kontinenta tudi ostati. Vprašal sem ga, kaj je bilo tisto, kar je na koncu prevagalo v odločitvi, da se naseli na Danskem.
Tema, ki bo še posebej zanimala vse tiste, ki so svoj dom našli v Združenem kraljestvu – gre seveda za napovedan izstop slednjega iz Evropske unije. Kot je postalo jasno v tem tednu, bo glasovanje o dogovoru o Brexitu v britanskem parlamentu potekalo v tretjem tednu v januarju. Kaj bi Brexit prinesel za slovenske izseljence na Otoku? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s profesorjem doktorjem Juretom Vidmarjem, profesorjem mednarodnega prava na Univerzi v Maastrichtu, ki smo ga v naši oddaji že spoznali. Vrsto let je tudi sam Slovenec po svetu in ob tokratnem obisku v Sloveniji smo ga povabili v naš radijski studio.
Amaranta Rode je devetnajstletnica, ki sta jo starša komaj spravila iz Argentine na obisk v Slovenijo. A ko je vdihnila zrak prednikov, se je odločila, da bo tukaj tudi ostala in študirala. Poslušalci oddaje ste jo že spoznali, na obisku pri nas smo se z Amaranto pogovarjali tudi o božiču v Argentini. Predvsem o razlikah pri praznovanju tega praznika v Argentini in pri nas.
Še kratki novici:
Otroke, vključene v Društvo Slovencev Triglav v Banjaluki 19. decembra tradicionalno obišče sveti Nikolaj, letos pa sta jih že pet dni prej obiskala tudi dedek Mraz in Božiček. Prireditev s kulturnim programom je potekala v Judovskem kulturnem centru v Banjaluki. Dan kasneje so organizirali tudi Lego delavnico, s katero otrokom izboljšajo veščine govora, poslušanja, branja in pisanja.
Na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled slikarska razstava Jožeta Vodlana iz Severne Caroline, ZDA. Jože Vodlan je po študiju v Avstriji odšel v ZDA, kjer je aktiven od leta 1963. 30 let je deloval v New York Cityju, zadnjih 25 let pa živi in dela v Charlottu. Razstava je na ogled času delovnih ur Urada.
877 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Amaranta Rode, 19 letnica iz Argentine, ki je ostala v Sloveniji, o božiču v Južni Ameriki
Zadnja oddaja Slovencem po svetu pred božičem prinaša zelo zanimiva razmišljanja naših rojakov, ki živijo in delujejo v tujini. Z Janom Guštinčičem se bomo pogovarjali o sončnih celicah, z Juretom Vidmarjem pa o Brexitu. Čisto za konec bomo bližajočim se praznikom primerno pokukali še v Argentino in izvedeli, kako božič praznujejo pri njih. Ob tem vam ustvarjalci oddaje želimo vesel in prijeten december s čisto vsemi dobrimi možmi, prazniki in predvsem ljudmi, ki jih imate radi.
Jan Guštinčič je, preden se je ustalil na Danskem, prepotoval velik del Evrope. Potem je spoznal skandinavske države in tam mu je bilo tako všeč, da se je odločil na severu starega kontinenta tudi ostati. Vprašal sem ga, kaj je bilo tisto, kar je na koncu prevagalo v odločitvi, da se naseli na Danskem.
Tema, ki bo še posebej zanimala vse tiste, ki so svoj dom našli v Združenem kraljestvu – gre seveda za napovedan izstop slednjega iz Evropske unije. Kot je postalo jasno v tem tednu, bo glasovanje o dogovoru o Brexitu v britanskem parlamentu potekalo v tretjem tednu v januarju. Kaj bi Brexit prinesel za slovenske izseljence na Otoku? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s profesorjem doktorjem Juretom Vidmarjem, profesorjem mednarodnega prava na Univerzi v Maastrichtu, ki smo ga v naši oddaji že spoznali. Vrsto let je tudi sam Slovenec po svetu in ob tokratnem obisku v Sloveniji smo ga povabili v naš radijski studio.
Amaranta Rode je devetnajstletnica, ki sta jo starša komaj spravila iz Argentine na obisk v Slovenijo. A ko je vdihnila zrak prednikov, se je odločila, da bo tukaj tudi ostala in študirala. Poslušalci oddaje ste jo že spoznali, na obisku pri nas smo se z Amaranto pogovarjali tudi o božiču v Argentini. Predvsem o razlikah pri praznovanju tega praznika v Argentini in pri nas.
Še kratki novici:
Otroke, vključene v Društvo Slovencev Triglav v Banjaluki 19. decembra tradicionalno obišče sveti Nikolaj, letos pa sta jih že pet dni prej obiskala tudi dedek Mraz in Božiček. Prireditev s kulturnim programom je potekala v Judovskem kulturnem centru v Banjaluki. Dan kasneje so organizirali tudi Lego delavnico, s katero otrokom izboljšajo veščine govora, poslušanja, branja in pisanja.
Na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled slikarska razstava Jožeta Vodlana iz Severne Caroline, ZDA. Jože Vodlan je po študiju v Avstriji odšel v ZDA, kjer je aktiven od leta 1963. 30 let je deloval v New York Cityju, zadnjih 25 let pa živi in dela v Charlottu. Razstava je na ogled času delovnih ur Urada.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
Neveljaven email naslov