Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slovenci z vsega sveta se ob prireditvi vračajo v domovino
Dobrodošli doma, kličemo ustvarjalci oddaje Slovencem po svetu vsem tistim rojakinjam in rojakom, ki se v teh dneh vračate v domovino zaradi vseslovenskega srečanja ali prireditve z istim imenom v Radovljici. Seveda smo in bomo ob številnih prireditvah, namenjenih zamejcem in zdomcem, prisotni tudi mi, prav z vseh boste v tej in nekaj naslednjih oddajah lahko prisluhnili prispevkom in reportažam. Današnjo oddajo smo začeli kronološko s prvo – v Ljubljani se je v torek na seji Sveta vlade za Slovence po svetu zbralo 13 predstavnikov slovenskih skupnosti iz tujine. Nadaljujemo z XVIII. Vseslovenskim srečanjem v državnem zboru republike Slovenije, nato pa besedo predajamo Daretu Ruparju, ki je pred kvalifikacijami za EP v košarki za ženske v Nišu pred mikrofon povabil Ivico Grudna, predsednika Slovenskega društva France Prešeren v Nišu.
V Ljubljani se je v torek na seji Sveta vlade za Slovence po svetu zbralo 13 predstavnikov slovenskih skupnosti iz tujine, ki so s predstavniki različnih ministrstev razpravljali o dosežkih in nekaterih izzivih, s katerimi se soočajo.
Na različne vladne resorje so naslovili tudi nekaj predlogov, s katerimi želijo še izboljšati sodelovanje z matico na različnih področjih in preseči nekatere težave, s katerimi se srečujejo v tujini. Eden izmed predstavnikov v Svetu vlade za Slovence po svetu iz Združenih držav Amerike, Joe Valenčič, je v pogovoru z Lili Brunec nekoliko podrobneje orisal razpravo na seji Sveta v Ljubljani.
„Sloven’c, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo“ je naslov letošnjega vseslovenskega srečanja v organizaciji Komisije državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Prireditev v Državnem zboru je v četrtek potekala v znamenju mladih, ki odhajajo iz Slovenije, v tujini pa stik z domovino pogosto izgubijo. Srečanje je vodila podpredsednica komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Karla Urh, ki je opozorila, da tudi boljše gospodarstvo in večje povpraševanje po delovni sili izseljevanja nista ustavili, zato moramo odkriti vzroke za to in poiskati rešitve. Minister Peter J. Česnik je v svojem uvodnem nagovoru opozoril na to perečo težavo in zatrdil, da vlada dela vse, da bi se trend obrnil v prid domovine, vendar pa opozarja na togo zakonodajo glede vračanja Slovencev v domovino.
Slovenske košarkarice so v repešažu evropskega prvenstva v Beogradu v napeti končnici izgubile proti Belgijkam z 72:67 in se niso uvrstile v četrtfinale. V zadnji minuti je bilo usodnih preveč zgrešenih metov. So pa zato imele bučno podporo s tribun, ki so jo sestavljali naši navijači, ki so tja prišli iz Slovenije ter tisti Slovenci, ki so doma v Srbiji. Med njimi je bil tudi predsednik Slovenskega društva France Prešeren iz Niša, Ivica Gruden. Pred mikrofon ga je povabil kolega iz športnega uredništva Radia Slovenija Dare Rupar in ga vprašal, kdaj so ustanovili društvo in koliko članov šteje.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Venezueli, kjer se, kakor so zapisali v apelu vladi Republike Slovenije, življenjske razmere iz dneva v dan poslabšujejo. V skrbi za slovenske državljane in druge prebivalce slovenskega porekla, ki živijo v Venezueli, SSK predlaga vladi Republike Slovenije, da se skozi celovito naslovitev problematike pospeši reševanje njihovih eksistencialnih potreb. Celotno besedilo najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
V četrtek je v organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu v Slovenski filharmoniji nastopil baritonist Marcos Fink. S tem dogodkom se začenja tradicionalni 26. tabor Slovencev po svetu, ki bo potekal do nedelje, 7. julija v Zavodu sv. Stanislava, s pestrim kulturnim programom in okroglo mizo na temo Spoznal sem Slovence po svetu ter nastopom slovenskih dijakov iz Argentine RAST 48. Oba dogodka, skupaj s 6. nogometnim prvenstvom sta sestavni del skupne prireditve Dobrodošli doma, več o dogajanju pa prav tako v naših naslednji oddaji.
V petek je bila v Ljubljani IV. Konferenca slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. Prireditev je potekala na Institutu Jožefa Stefana, častni pokrovitelj konference je bil predsednik države Borut Pahor. Več o dogajanju na konferenci ter pogovore z gosti vam bomo pripravili v prihodnji oddaji.
Člani Društva Slovencev Planika Zrenjanin so nedavno nastopili na dveh glasbenih prireditvah. Najprej je v njihovem mestu v Banatu potekal mednarodni zborovski festival Slobodan Bursać, nato pa so se udeležili jubilejnega 50. tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
881 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slovenci z vsega sveta se ob prireditvi vračajo v domovino
Dobrodošli doma, kličemo ustvarjalci oddaje Slovencem po svetu vsem tistim rojakinjam in rojakom, ki se v teh dneh vračate v domovino zaradi vseslovenskega srečanja ali prireditve z istim imenom v Radovljici. Seveda smo in bomo ob številnih prireditvah, namenjenih zamejcem in zdomcem, prisotni tudi mi, prav z vseh boste v tej in nekaj naslednjih oddajah lahko prisluhnili prispevkom in reportažam. Današnjo oddajo smo začeli kronološko s prvo – v Ljubljani se je v torek na seji Sveta vlade za Slovence po svetu zbralo 13 predstavnikov slovenskih skupnosti iz tujine. Nadaljujemo z XVIII. Vseslovenskim srečanjem v državnem zboru republike Slovenije, nato pa besedo predajamo Daretu Ruparju, ki je pred kvalifikacijami za EP v košarki za ženske v Nišu pred mikrofon povabil Ivico Grudna, predsednika Slovenskega društva France Prešeren v Nišu.
V Ljubljani se je v torek na seji Sveta vlade za Slovence po svetu zbralo 13 predstavnikov slovenskih skupnosti iz tujine, ki so s predstavniki različnih ministrstev razpravljali o dosežkih in nekaterih izzivih, s katerimi se soočajo.
Na različne vladne resorje so naslovili tudi nekaj predlogov, s katerimi želijo še izboljšati sodelovanje z matico na različnih področjih in preseči nekatere težave, s katerimi se srečujejo v tujini. Eden izmed predstavnikov v Svetu vlade za Slovence po svetu iz Združenih držav Amerike, Joe Valenčič, je v pogovoru z Lili Brunec nekoliko podrobneje orisal razpravo na seji Sveta v Ljubljani.
„Sloven’c, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo“ je naslov letošnjega vseslovenskega srečanja v organizaciji Komisije državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Prireditev v Državnem zboru je v četrtek potekala v znamenju mladih, ki odhajajo iz Slovenije, v tujini pa stik z domovino pogosto izgubijo. Srečanje je vodila podpredsednica komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Karla Urh, ki je opozorila, da tudi boljše gospodarstvo in večje povpraševanje po delovni sili izseljevanja nista ustavili, zato moramo odkriti vzroke za to in poiskati rešitve. Minister Peter J. Česnik je v svojem uvodnem nagovoru opozoril na to perečo težavo in zatrdil, da vlada dela vse, da bi se trend obrnil v prid domovine, vendar pa opozarja na togo zakonodajo glede vračanja Slovencev v domovino.
Slovenske košarkarice so v repešažu evropskega prvenstva v Beogradu v napeti končnici izgubile proti Belgijkam z 72:67 in se niso uvrstile v četrtfinale. V zadnji minuti je bilo usodnih preveč zgrešenih metov. So pa zato imele bučno podporo s tribun, ki so jo sestavljali naši navijači, ki so tja prišli iz Slovenije ter tisti Slovenci, ki so doma v Srbiji. Med njimi je bil tudi predsednik Slovenskega društva France Prešeren iz Niša, Ivica Gruden. Pred mikrofon ga je povabil kolega iz športnega uredništva Radia Slovenija Dare Rupar in ga vprašal, kdaj so ustanovili društvo in koliko članov šteje.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Venezueli, kjer se, kakor so zapisali v apelu vladi Republike Slovenije, življenjske razmere iz dneva v dan poslabšujejo. V skrbi za slovenske državljane in druge prebivalce slovenskega porekla, ki živijo v Venezueli, SSK predlaga vladi Republike Slovenije, da se skozi celovito naslovitev problematike pospeši reševanje njihovih eksistencialnih potreb. Celotno besedilo najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
V četrtek je v organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu v Slovenski filharmoniji nastopil baritonist Marcos Fink. S tem dogodkom se začenja tradicionalni 26. tabor Slovencev po svetu, ki bo potekal do nedelje, 7. julija v Zavodu sv. Stanislava, s pestrim kulturnim programom in okroglo mizo na temo Spoznal sem Slovence po svetu ter nastopom slovenskih dijakov iz Argentine RAST 48. Oba dogodka, skupaj s 6. nogometnim prvenstvom sta sestavni del skupne prireditve Dobrodošli doma, več o dogajanju pa prav tako v naših naslednji oddaji.
V petek je bila v Ljubljani IV. Konferenca slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. Prireditev je potekala na Institutu Jožefa Stefana, častni pokrovitelj konference je bil predsednik države Borut Pahor. Več o dogajanju na konferenci ter pogovore z gosti vam bomo pripravili v prihodnji oddaji.
Člani Društva Slovencev Planika Zrenjanin so nedavno nastopili na dveh glasbenih prireditvah. Najprej je v njihovem mestu v Banatu potekal mednarodni zborovski festival Slobodan Bursać, nato pa so se udeležili jubilejnega 50. tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
Ta konec tedna bomo znova premaknili urine kazalce. A kot kaže, bomo s tem početjem kmalu prenehali, poslanci Evropskega parlamenta so namreč podprli ukinitev premika ure dvakrat na leto. Države članice EU, ki se bodo odločile ostati na poletnem času, bodo tako uro nazadnje premaknile konec marca 2021, države članice, ki bodo ostale na zimskem času, pa oktobra 2020. Kot kaže, bo Slovenija ostala na zimskem času, ki ga uporabljajo tudi vse naše sosede. Edina, ki naj bi imela poletni čas skozi vse leto, je le naša južna soseda Hrvaška. V današnji oddaji pa bomo gostili enega sogovornika, ki prihaja iz našega časovnega pasu ter dve sogovornici, ki prihajata iz države, pred katero imamo štiri ure časovne prednosti. Zvone Kokalj prihaja iz Nemčije in se že vse življenje trudi pomagati Slovencem, ki živijo v tej državi. Kako ga je pot pripeljala tja in kako pomaga, boste izvedeli po prvi skladbi. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z dvema učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine, ki prihajata iz Argentine. Zvone Kokalj v Nemčiji živi že zelo dolgo. Njegova zgodba je nadvse zanimiva, saj s svojim delom pomaga v Nemčijo izseljenim Slovencem že vse življenje. Seveda me je zanimalo, kako. A mi je Zvone povedal, da ima vsaka zgodba svoj začetek in da se je za razumevanje celote treba vrniti prav tja. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine iz Argentine. Natasha Grohar je doma v Buenos Airesu. Letos februarja se je udeležila seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Ob zaključku seminarja sva pogovor začela z vprašanjem, kakšen je recept argentinskih staršev za učenje Slovenščine njihovih otrok. V drugi zgodbi z letošnjega seminarja slovenščine za učiteljice in učitelje iz čezoceanskih držav pa z Mojco Delač in zgodbo njene sogovornice zavijamo v prostrano Patagonijo. Še nekaj kratkih novic: Slovenci na Finskem pripravljajo jutri spomladansko srečanje. Začelo se bo ob 15. uri, program srečanja pa so pripravili učenci dopolnilnega pouka Slovenščine iz Helsinkov. Ob tem dodajmo še to, da je pouk Slovenščine pod vodstvom Lene Vastl začel delovati v treh starostnih skupinah. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Finskem. V torek so prav tako na Finskem obeležili 20. obletnico Finsko-slovenskega društva prijateljstva v Helsinkih. Slovesnosti se je udeležil tudi novi Slovenski veleposlanik iz Kopenhagna, Edin Skrt. Pred tem je veleposlanik obiskal tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom učiteljice Lena Vastl. V Sarajevu so se končali tretji Dnevi sodobnega slovenskega filma v organizaciji Slovenskega društva Cankar Sarajevo, Lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu in Slovenskega filmskega centra. Filmi so s svojo izpovedno močjo in kvaliteto zaznamovali slovensko filmsko produkcijo, osvojili pa so ne le slovenskega občinstva, temveč se odmevno predstavljajo tudi na festivalih po svetu. 23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov