Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slovenci z vsega sveta se ob prireditvi vračajo v domovino
Dobrodošli doma, kličemo ustvarjalci oddaje Slovencem po svetu vsem tistim rojakinjam in rojakom, ki se v teh dneh vračate v domovino zaradi vseslovenskega srečanja ali prireditve z istim imenom v Radovljici. Seveda smo in bomo ob številnih prireditvah, namenjenih zamejcem in zdomcem, prisotni tudi mi, prav z vseh boste v tej in nekaj naslednjih oddajah lahko prisluhnili prispevkom in reportažam. Današnjo oddajo smo začeli kronološko s prvo – v Ljubljani se je v torek na seji Sveta vlade za Slovence po svetu zbralo 13 predstavnikov slovenskih skupnosti iz tujine. Nadaljujemo z XVIII. Vseslovenskim srečanjem v državnem zboru republike Slovenije, nato pa besedo predajamo Daretu Ruparju, ki je pred kvalifikacijami za EP v košarki za ženske v Nišu pred mikrofon povabil Ivico Grudna, predsednika Slovenskega društva France Prešeren v Nišu.
V Ljubljani se je v torek na seji Sveta vlade za Slovence po svetu zbralo 13 predstavnikov slovenskih skupnosti iz tujine, ki so s predstavniki različnih ministrstev razpravljali o dosežkih in nekaterih izzivih, s katerimi se soočajo.
Na različne vladne resorje so naslovili tudi nekaj predlogov, s katerimi želijo še izboljšati sodelovanje z matico na različnih področjih in preseči nekatere težave, s katerimi se srečujejo v tujini. Eden izmed predstavnikov v Svetu vlade za Slovence po svetu iz Združenih držav Amerike, Joe Valenčič, je v pogovoru z Lili Brunec nekoliko podrobneje orisal razpravo na seji Sveta v Ljubljani.
„Sloven’c, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo“ je naslov letošnjega vseslovenskega srečanja v organizaciji Komisije državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Prireditev v Državnem zboru je v četrtek potekala v znamenju mladih, ki odhajajo iz Slovenije, v tujini pa stik z domovino pogosto izgubijo. Srečanje je vodila podpredsednica komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Karla Urh, ki je opozorila, da tudi boljše gospodarstvo in večje povpraševanje po delovni sili izseljevanja nista ustavili, zato moramo odkriti vzroke za to in poiskati rešitve. Minister Peter J. Česnik je v svojem uvodnem nagovoru opozoril na to perečo težavo in zatrdil, da vlada dela vse, da bi se trend obrnil v prid domovine, vendar pa opozarja na togo zakonodajo glede vračanja Slovencev v domovino.
Slovenske košarkarice so v repešažu evropskega prvenstva v Beogradu v napeti končnici izgubile proti Belgijkam z 72:67 in se niso uvrstile v četrtfinale. V zadnji minuti je bilo usodnih preveč zgrešenih metov. So pa zato imele bučno podporo s tribun, ki so jo sestavljali naši navijači, ki so tja prišli iz Slovenije ter tisti Slovenci, ki so doma v Srbiji. Med njimi je bil tudi predsednik Slovenskega društva France Prešeren iz Niša, Ivica Gruden. Pred mikrofon ga je povabil kolega iz športnega uredništva Radia Slovenija Dare Rupar in ga vprašal, kdaj so ustanovili društvo in koliko članov šteje.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Venezueli, kjer se, kakor so zapisali v apelu vladi Republike Slovenije, življenjske razmere iz dneva v dan poslabšujejo. V skrbi za slovenske državljane in druge prebivalce slovenskega porekla, ki živijo v Venezueli, SSK predlaga vladi Republike Slovenije, da se skozi celovito naslovitev problematike pospeši reševanje njihovih eksistencialnih potreb. Celotno besedilo najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
V četrtek je v organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu v Slovenski filharmoniji nastopil baritonist Marcos Fink. S tem dogodkom se začenja tradicionalni 26. tabor Slovencev po svetu, ki bo potekal do nedelje, 7. julija v Zavodu sv. Stanislava, s pestrim kulturnim programom in okroglo mizo na temo Spoznal sem Slovence po svetu ter nastopom slovenskih dijakov iz Argentine RAST 48. Oba dogodka, skupaj s 6. nogometnim prvenstvom sta sestavni del skupne prireditve Dobrodošli doma, več o dogajanju pa prav tako v naših naslednji oddaji.
V petek je bila v Ljubljani IV. Konferenca slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. Prireditev je potekala na Institutu Jožefa Stefana, častni pokrovitelj konference je bil predsednik države Borut Pahor. Več o dogajanju na konferenci ter pogovore z gosti vam bomo pripravili v prihodnji oddaji.
Člani Društva Slovencev Planika Zrenjanin so nedavno nastopili na dveh glasbenih prireditvah. Najprej je v njihovem mestu v Banatu potekal mednarodni zborovski festival Slobodan Bursać, nato pa so se udeležili jubilejnega 50. tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
885 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slovenci z vsega sveta se ob prireditvi vračajo v domovino
Dobrodošli doma, kličemo ustvarjalci oddaje Slovencem po svetu vsem tistim rojakinjam in rojakom, ki se v teh dneh vračate v domovino zaradi vseslovenskega srečanja ali prireditve z istim imenom v Radovljici. Seveda smo in bomo ob številnih prireditvah, namenjenih zamejcem in zdomcem, prisotni tudi mi, prav z vseh boste v tej in nekaj naslednjih oddajah lahko prisluhnili prispevkom in reportažam. Današnjo oddajo smo začeli kronološko s prvo – v Ljubljani se je v torek na seji Sveta vlade za Slovence po svetu zbralo 13 predstavnikov slovenskih skupnosti iz tujine. Nadaljujemo z XVIII. Vseslovenskim srečanjem v državnem zboru republike Slovenije, nato pa besedo predajamo Daretu Ruparju, ki je pred kvalifikacijami za EP v košarki za ženske v Nišu pred mikrofon povabil Ivico Grudna, predsednika Slovenskega društva France Prešeren v Nišu.
V Ljubljani se je v torek na seji Sveta vlade za Slovence po svetu zbralo 13 predstavnikov slovenskih skupnosti iz tujine, ki so s predstavniki različnih ministrstev razpravljali o dosežkih in nekaterih izzivih, s katerimi se soočajo.
Na različne vladne resorje so naslovili tudi nekaj predlogov, s katerimi želijo še izboljšati sodelovanje z matico na različnih področjih in preseči nekatere težave, s katerimi se srečujejo v tujini. Eden izmed predstavnikov v Svetu vlade za Slovence po svetu iz Združenih držav Amerike, Joe Valenčič, je v pogovoru z Lili Brunec nekoliko podrobneje orisal razpravo na seji Sveta v Ljubljani.
„Sloven’c, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo“ je naslov letošnjega vseslovenskega srečanja v organizaciji Komisije državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Prireditev v Državnem zboru je v četrtek potekala v znamenju mladih, ki odhajajo iz Slovenije, v tujini pa stik z domovino pogosto izgubijo. Srečanje je vodila podpredsednica komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Karla Urh, ki je opozorila, da tudi boljše gospodarstvo in večje povpraševanje po delovni sili izseljevanja nista ustavili, zato moramo odkriti vzroke za to in poiskati rešitve. Minister Peter J. Česnik je v svojem uvodnem nagovoru opozoril na to perečo težavo in zatrdil, da vlada dela vse, da bi se trend obrnil v prid domovine, vendar pa opozarja na togo zakonodajo glede vračanja Slovencev v domovino.
Slovenske košarkarice so v repešažu evropskega prvenstva v Beogradu v napeti končnici izgubile proti Belgijkam z 72:67 in se niso uvrstile v četrtfinale. V zadnji minuti je bilo usodnih preveč zgrešenih metov. So pa zato imele bučno podporo s tribun, ki so jo sestavljali naši navijači, ki so tja prišli iz Slovenije ter tisti Slovenci, ki so doma v Srbiji. Med njimi je bil tudi predsednik Slovenskega društva France Prešeren iz Niša, Ivica Gruden. Pred mikrofon ga je povabil kolega iz športnega uredništva Radia Slovenija Dare Rupar in ga vprašal, kdaj so ustanovili društvo in koliko članov šteje.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Venezueli, kjer se, kakor so zapisali v apelu vladi Republike Slovenije, življenjske razmere iz dneva v dan poslabšujejo. V skrbi za slovenske državljane in druge prebivalce slovenskega porekla, ki živijo v Venezueli, SSK predlaga vladi Republike Slovenije, da se skozi celovito naslovitev problematike pospeši reševanje njihovih eksistencialnih potreb. Celotno besedilo najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
V četrtek je v organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu v Slovenski filharmoniji nastopil baritonist Marcos Fink. S tem dogodkom se začenja tradicionalni 26. tabor Slovencev po svetu, ki bo potekal do nedelje, 7. julija v Zavodu sv. Stanislava, s pestrim kulturnim programom in okroglo mizo na temo Spoznal sem Slovence po svetu ter nastopom slovenskih dijakov iz Argentine RAST 48. Oba dogodka, skupaj s 6. nogometnim prvenstvom sta sestavni del skupne prireditve Dobrodošli doma, več o dogajanju pa prav tako v naših naslednji oddaji.
V petek je bila v Ljubljani IV. Konferenca slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. Prireditev je potekala na Institutu Jožefa Stefana, častni pokrovitelj konference je bil predsednik države Borut Pahor. Več o dogajanju na konferenci ter pogovore z gosti vam bomo pripravili v prihodnji oddaji.
Člani Društva Slovencev Planika Zrenjanin so nedavno nastopili na dveh glasbenih prireditvah. Najprej je v njihovem mestu v Banatu potekal mednarodni zborovski festival Slobodan Bursać, nato pa so se udeležili jubilejnega 50. tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.
Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.
Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi, če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, kjer zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji, smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in spregovoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Tokrat predstavljamo slovensko slikarko in geografinjo iz Ottawe Ireno Hribar Schmidt. Že štiri desetletja živi v tujini, kamor sta jo pravzaprav odpeljali študijska pot in želja po raziskovanju sveta. Rojena Ljubljančanka je v Kanadi študirala geografijo in se izobraževala na likovnem področju. Sicer pa je že pred odhodom v Severno Ameriko tudi v Sloveniji obiskovala tečaje modeliranja in risanja, študirala pa je tudi oblikovanje v Benetkah. Njena izseljenska in umetniška pot pa sta zaznamovani tudi z desetletjem, ki ga je z družino preživela na Arabskem polotoku. V Kanadi je dejavna tudi v slovenski skupnosti, kljub letom izseljenskega življenja pa je ves čas tesno povezana tudi z domovino Slovenijo, predvsem na likovnem področju.
Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov