Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slovenci z vsega sveta se ob prireditvi vračajo v domovino
Dobrodošli doma, kličemo ustvarjalci oddaje Slovencem po svetu vsem tistim rojakinjam in rojakom, ki se v teh dneh vračate v domovino zaradi vseslovenskega srečanja ali prireditve z istim imenom v Radovljici. Seveda smo in bomo ob številnih prireditvah, namenjenih zamejcem in zdomcem, prisotni tudi mi, prav z vseh boste v tej in nekaj naslednjih oddajah lahko prisluhnili prispevkom in reportažam. Današnjo oddajo smo začeli kronološko s prvo – v Ljubljani se je v torek na seji Sveta vlade za Slovence po svetu zbralo 13 predstavnikov slovenskih skupnosti iz tujine. Nadaljujemo z XVIII. Vseslovenskim srečanjem v državnem zboru republike Slovenije, nato pa besedo predajamo Daretu Ruparju, ki je pred kvalifikacijami za EP v košarki za ženske v Nišu pred mikrofon povabil Ivico Grudna, predsednika Slovenskega društva France Prešeren v Nišu.
V Ljubljani se je v torek na seji Sveta vlade za Slovence po svetu zbralo 13 predstavnikov slovenskih skupnosti iz tujine, ki so s predstavniki različnih ministrstev razpravljali o dosežkih in nekaterih izzivih, s katerimi se soočajo.
Na različne vladne resorje so naslovili tudi nekaj predlogov, s katerimi želijo še izboljšati sodelovanje z matico na različnih področjih in preseči nekatere težave, s katerimi se srečujejo v tujini. Eden izmed predstavnikov v Svetu vlade za Slovence po svetu iz Združenih držav Amerike, Joe Valenčič, je v pogovoru z Lili Brunec nekoliko podrobneje orisal razpravo na seji Sveta v Ljubljani.
„Sloven’c, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo“ je naslov letošnjega vseslovenskega srečanja v organizaciji Komisije državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Prireditev v Državnem zboru je v četrtek potekala v znamenju mladih, ki odhajajo iz Slovenije, v tujini pa stik z domovino pogosto izgubijo. Srečanje je vodila podpredsednica komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Karla Urh, ki je opozorila, da tudi boljše gospodarstvo in večje povpraševanje po delovni sili izseljevanja nista ustavili, zato moramo odkriti vzroke za to in poiskati rešitve. Minister Peter J. Česnik je v svojem uvodnem nagovoru opozoril na to perečo težavo in zatrdil, da vlada dela vse, da bi se trend obrnil v prid domovine, vendar pa opozarja na togo zakonodajo glede vračanja Slovencev v domovino.
Slovenske košarkarice so v repešažu evropskega prvenstva v Beogradu v napeti končnici izgubile proti Belgijkam z 72:67 in se niso uvrstile v četrtfinale. V zadnji minuti je bilo usodnih preveč zgrešenih metov. So pa zato imele bučno podporo s tribun, ki so jo sestavljali naši navijači, ki so tja prišli iz Slovenije ter tisti Slovenci, ki so doma v Srbiji. Med njimi je bil tudi predsednik Slovenskega društva France Prešeren iz Niša, Ivica Gruden. Pred mikrofon ga je povabil kolega iz športnega uredništva Radia Slovenija Dare Rupar in ga vprašal, kdaj so ustanovili društvo in koliko članov šteje.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Venezueli, kjer se, kakor so zapisali v apelu vladi Republike Slovenije, življenjske razmere iz dneva v dan poslabšujejo. V skrbi za slovenske državljane in druge prebivalce slovenskega porekla, ki živijo v Venezueli, SSK predlaga vladi Republike Slovenije, da se skozi celovito naslovitev problematike pospeši reševanje njihovih eksistencialnih potreb. Celotno besedilo najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
V četrtek je v organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu v Slovenski filharmoniji nastopil baritonist Marcos Fink. S tem dogodkom se začenja tradicionalni 26. tabor Slovencev po svetu, ki bo potekal do nedelje, 7. julija v Zavodu sv. Stanislava, s pestrim kulturnim programom in okroglo mizo na temo Spoznal sem Slovence po svetu ter nastopom slovenskih dijakov iz Argentine RAST 48. Oba dogodka, skupaj s 6. nogometnim prvenstvom sta sestavni del skupne prireditve Dobrodošli doma, več o dogajanju pa prav tako v naših naslednji oddaji.
V petek je bila v Ljubljani IV. Konferenca slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. Prireditev je potekala na Institutu Jožefa Stefana, častni pokrovitelj konference je bil predsednik države Borut Pahor. Več o dogajanju na konferenci ter pogovore z gosti vam bomo pripravili v prihodnji oddaji.
Člani Društva Slovencev Planika Zrenjanin so nedavno nastopili na dveh glasbenih prireditvah. Najprej je v njihovem mestu v Banatu potekal mednarodni zborovski festival Slobodan Bursać, nato pa so se udeležili jubilejnega 50. tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
885 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slovenci z vsega sveta se ob prireditvi vračajo v domovino
Dobrodošli doma, kličemo ustvarjalci oddaje Slovencem po svetu vsem tistim rojakinjam in rojakom, ki se v teh dneh vračate v domovino zaradi vseslovenskega srečanja ali prireditve z istim imenom v Radovljici. Seveda smo in bomo ob številnih prireditvah, namenjenih zamejcem in zdomcem, prisotni tudi mi, prav z vseh boste v tej in nekaj naslednjih oddajah lahko prisluhnili prispevkom in reportažam. Današnjo oddajo smo začeli kronološko s prvo – v Ljubljani se je v torek na seji Sveta vlade za Slovence po svetu zbralo 13 predstavnikov slovenskih skupnosti iz tujine. Nadaljujemo z XVIII. Vseslovenskim srečanjem v državnem zboru republike Slovenije, nato pa besedo predajamo Daretu Ruparju, ki je pred kvalifikacijami za EP v košarki za ženske v Nišu pred mikrofon povabil Ivico Grudna, predsednika Slovenskega društva France Prešeren v Nišu.
V Ljubljani se je v torek na seji Sveta vlade za Slovence po svetu zbralo 13 predstavnikov slovenskih skupnosti iz tujine, ki so s predstavniki različnih ministrstev razpravljali o dosežkih in nekaterih izzivih, s katerimi se soočajo.
Na različne vladne resorje so naslovili tudi nekaj predlogov, s katerimi želijo še izboljšati sodelovanje z matico na različnih področjih in preseči nekatere težave, s katerimi se srečujejo v tujini. Eden izmed predstavnikov v Svetu vlade za Slovence po svetu iz Združenih držav Amerike, Joe Valenčič, je v pogovoru z Lili Brunec nekoliko podrobneje orisal razpravo na seji Sveta v Ljubljani.
„Sloven’c, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo“ je naslov letošnjega vseslovenskega srečanja v organizaciji Komisije državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Prireditev v Državnem zboru je v četrtek potekala v znamenju mladih, ki odhajajo iz Slovenije, v tujini pa stik z domovino pogosto izgubijo. Srečanje je vodila podpredsednica komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Karla Urh, ki je opozorila, da tudi boljše gospodarstvo in večje povpraševanje po delovni sili izseljevanja nista ustavili, zato moramo odkriti vzroke za to in poiskati rešitve. Minister Peter J. Česnik je v svojem uvodnem nagovoru opozoril na to perečo težavo in zatrdil, da vlada dela vse, da bi se trend obrnil v prid domovine, vendar pa opozarja na togo zakonodajo glede vračanja Slovencev v domovino.
Slovenske košarkarice so v repešažu evropskega prvenstva v Beogradu v napeti končnici izgubile proti Belgijkam z 72:67 in se niso uvrstile v četrtfinale. V zadnji minuti je bilo usodnih preveč zgrešenih metov. So pa zato imele bučno podporo s tribun, ki so jo sestavljali naši navijači, ki so tja prišli iz Slovenije ter tisti Slovenci, ki so doma v Srbiji. Med njimi je bil tudi predsednik Slovenskega društva France Prešeren iz Niša, Ivica Gruden. Pred mikrofon ga je povabil kolega iz športnega uredništva Radia Slovenija Dare Rupar in ga vprašal, kdaj so ustanovili društvo in koliko članov šteje.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Venezueli, kjer se, kakor so zapisali v apelu vladi Republike Slovenije, življenjske razmere iz dneva v dan poslabšujejo. V skrbi za slovenske državljane in druge prebivalce slovenskega porekla, ki živijo v Venezueli, SSK predlaga vladi Republike Slovenije, da se skozi celovito naslovitev problematike pospeši reševanje njihovih eksistencialnih potreb. Celotno besedilo najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
V četrtek je v organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu v Slovenski filharmoniji nastopil baritonist Marcos Fink. S tem dogodkom se začenja tradicionalni 26. tabor Slovencev po svetu, ki bo potekal do nedelje, 7. julija v Zavodu sv. Stanislava, s pestrim kulturnim programom in okroglo mizo na temo Spoznal sem Slovence po svetu ter nastopom slovenskih dijakov iz Argentine RAST 48. Oba dogodka, skupaj s 6. nogometnim prvenstvom sta sestavni del skupne prireditve Dobrodošli doma, več o dogajanju pa prav tako v naših naslednji oddaji.
V petek je bila v Ljubljani IV. Konferenca slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. Prireditev je potekala na Institutu Jožefa Stefana, častni pokrovitelj konference je bil predsednik države Borut Pahor. Več o dogajanju na konferenci ter pogovore z gosti vam bomo pripravili v prihodnji oddaji.
Člani Društva Slovencev Planika Zrenjanin so nedavno nastopili na dveh glasbenih prireditvah. Najprej je v njihovem mestu v Banatu potekal mednarodni zborovski festival Slobodan Bursać, nato pa so se udeležili jubilejnega 50. tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov