Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Razmere v Venezueli so vedno slabše.
Pripravljeni ali ne, šolarji in dijaki so v tem tednu začeli s poukom. Za marsikoga izmed njih to morda ni najbolj vesela novica. Vendar bi se ob tem morali vprašati, koliko je takih, ki bi to z veseljem počeli, pa zaradi vojn, revščine ali drugih težkih razmer ne morejo ali celo ne smejo. Šolanje je privilegij, morda se tega preredko zavemo tudi odrasli. Kakorkoli že, naj bo novo šolsko leto za vse čim manj stresno in čim bolj uspešno.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu začenjamo z najbolj aktualnim dogajanjem v Venezueli. Marija Voglar, ki smo jo tja poklicali, poroča o slabem stanju države, od koder se bo v domovino vrnilo 47 ljudi. V okviru cikla predavanj na temo Slovenski jezik med mladimi rojaki je ta teden v Ljubljani o jeziku kot pomembnem dejavniku identitete v tujini spregovorila prevajalka Dani Stražar. Oddajo bo zaključil Vid Jamnik, uspešen slovenski glasbenik, ki živi v New Yorku.
Repatriacijo ureja zakon o odnosu Slovenije s Slovenci po svetu in predvideva, da lahko država poskrbi za priselitev Slovencev, ki živijo v državah, ki jih pestita huda gospodarska ali politična kriza. Na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu se zavedajo, da je izvedba repatriacije zapleten postopek vendar so kljub temu priprave na vrnitev 47 ljudi iz Venezuele v domovino že stekle. Ljudje, ki se bodo iz države, ki jo pesti državljanska vojna vrnili v domovino, si zgolj želijo živeti v miru in se nekoč vrniti nazaj, če bo to mogoče. Čeprav, pravi Marija Voglar, tisti z majhnimi otroki zaradi razmer verjetno nazaj v Venezuelo ne bodo odšli nikoli več.
V okviru cikla predavanj na temo Slovenski jezik med mladimi rojaki, ki jih organizira Svetovni slovenski kongres, je ta teden v Ljubljani o jeziku kot pomembnem dejavniku identitete v tujini spregovorila prevajalka Dani Stražar s Švedske. Rojena je bila na Švedskem slovenskim staršem, pri šestih letih se je vrnila v Slovenijo, nato pa v času študija ponovno odšla na Švedsko. Močno je povezana s tamkajšnjo slovensko skupnostjo, je tudi predsednica slovenskega društva Orfeum in podpredsednica Slovenske zveze na Švedskem. Poleg tega slovenske otroke v Jevleju poučuje slovenski jezik in kulturo. V pogovoru z Lili Brunec je Dani Stražar osvetlila rabo slovenščine med prvo, drugo in tretjo generacijo Slovencev na Švedskem, pozornost pa je namenila tudi uporabi slovenščine preko različnih glasbenih in kulturnih delavnic ter prireditev.
V prihodnjih minutah bomo spoznali izjemno uspešnega slovenskega glasbenika, Vida Jamnika, vibrafonista, Korošca in Slovenca po svetu. Z žarom v očeh pripoveduje o svoji glasbeni poti in zgodbah, ki so se že spisale, ter tistih, ki jih odpirajo novi izzivi. Med slednjimi je tudi magistrski študij na Manhattan School of Music – glasbeni šoli v New Yorku. To ameriško mesto ima vsekakor bogato zgodovino jazza in – nikoli ne spi. Tudi dnevi Vida Jamnika so izjemno polni, a si je vseeno z veseljem vzel čas za pogovor za našo oddajo.
Še nekaj kratkih novic:
V mesecu oktobru 2019 bo sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, doc. dr. Barbara Ivančič Kutin, obiskala Argentino z namenom dokumentiranja slovenskega besednega izročila pri članih slovenskih skupnosti. To so pravljice, povedke, anekdote, uganke, pregovori, izštevanke, stare molitvice in vse druge vrste folklornih besedil, ki so se prenašala iz roda v rod. Ta nadvse dragocena jezikovna in kulturna dediščina se zaradi spremenjenega načina življenja naglo izgublja, zato jo je treba čim prej zapisati in vsaj na ta način ohraniti za poznejše rodove. V slovenskih skupnostih v Buenos Airesu in Mendozi, če se bo ponudila priložnost, tudi v Bariločah, namerava Barbara Ivančič Kutin članom slovenskih skupnosti pripraviti zanimiva in dinamična predavanja, na katerih bodo udeleženci spoznali, kako raziskovalec pripovednega izročila opravlja svoje na terenu; udeleženci bodo lahko prisluhnili tudi zgodbam pripovedovalcev na avdio in video posnetkih, ki so nastali v različnih krajih na Slovenskem. Po predavanju in v naslednjih dneh bodo tisti, ki bodo začutili, da bi lahko tudi sami povedali kaj zanimivega, povabljeni k sodelovanju. Vsak, še tako neznaten drobec, ki se bo z zapisom ohranil, je lahko dragocen, sporoča rojakom v Argentini doc. dr. Barbara Ivančič Kutin.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XVIII. NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2018 do 31. 10. 2019.
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Razmere v Venezueli so vedno slabše.
Pripravljeni ali ne, šolarji in dijaki so v tem tednu začeli s poukom. Za marsikoga izmed njih to morda ni najbolj vesela novica. Vendar bi se ob tem morali vprašati, koliko je takih, ki bi to z veseljem počeli, pa zaradi vojn, revščine ali drugih težkih razmer ne morejo ali celo ne smejo. Šolanje je privilegij, morda se tega preredko zavemo tudi odrasli. Kakorkoli že, naj bo novo šolsko leto za vse čim manj stresno in čim bolj uspešno.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu začenjamo z najbolj aktualnim dogajanjem v Venezueli. Marija Voglar, ki smo jo tja poklicali, poroča o slabem stanju države, od koder se bo v domovino vrnilo 47 ljudi. V okviru cikla predavanj na temo Slovenski jezik med mladimi rojaki je ta teden v Ljubljani o jeziku kot pomembnem dejavniku identitete v tujini spregovorila prevajalka Dani Stražar. Oddajo bo zaključil Vid Jamnik, uspešen slovenski glasbenik, ki živi v New Yorku.
Repatriacijo ureja zakon o odnosu Slovenije s Slovenci po svetu in predvideva, da lahko država poskrbi za priselitev Slovencev, ki živijo v državah, ki jih pestita huda gospodarska ali politična kriza. Na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu se zavedajo, da je izvedba repatriacije zapleten postopek vendar so kljub temu priprave na vrnitev 47 ljudi iz Venezuele v domovino že stekle. Ljudje, ki se bodo iz države, ki jo pesti državljanska vojna vrnili v domovino, si zgolj želijo živeti v miru in se nekoč vrniti nazaj, če bo to mogoče. Čeprav, pravi Marija Voglar, tisti z majhnimi otroki zaradi razmer verjetno nazaj v Venezuelo ne bodo odšli nikoli več.
V okviru cikla predavanj na temo Slovenski jezik med mladimi rojaki, ki jih organizira Svetovni slovenski kongres, je ta teden v Ljubljani o jeziku kot pomembnem dejavniku identitete v tujini spregovorila prevajalka Dani Stražar s Švedske. Rojena je bila na Švedskem slovenskim staršem, pri šestih letih se je vrnila v Slovenijo, nato pa v času študija ponovno odšla na Švedsko. Močno je povezana s tamkajšnjo slovensko skupnostjo, je tudi predsednica slovenskega društva Orfeum in podpredsednica Slovenske zveze na Švedskem. Poleg tega slovenske otroke v Jevleju poučuje slovenski jezik in kulturo. V pogovoru z Lili Brunec je Dani Stražar osvetlila rabo slovenščine med prvo, drugo in tretjo generacijo Slovencev na Švedskem, pozornost pa je namenila tudi uporabi slovenščine preko različnih glasbenih in kulturnih delavnic ter prireditev.
V prihodnjih minutah bomo spoznali izjemno uspešnega slovenskega glasbenika, Vida Jamnika, vibrafonista, Korošca in Slovenca po svetu. Z žarom v očeh pripoveduje o svoji glasbeni poti in zgodbah, ki so se že spisale, ter tistih, ki jih odpirajo novi izzivi. Med slednjimi je tudi magistrski študij na Manhattan School of Music – glasbeni šoli v New Yorku. To ameriško mesto ima vsekakor bogato zgodovino jazza in – nikoli ne spi. Tudi dnevi Vida Jamnika so izjemno polni, a si je vseeno z veseljem vzel čas za pogovor za našo oddajo.
Še nekaj kratkih novic:
V mesecu oktobru 2019 bo sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, doc. dr. Barbara Ivančič Kutin, obiskala Argentino z namenom dokumentiranja slovenskega besednega izročila pri članih slovenskih skupnosti. To so pravljice, povedke, anekdote, uganke, pregovori, izštevanke, stare molitvice in vse druge vrste folklornih besedil, ki so se prenašala iz roda v rod. Ta nadvse dragocena jezikovna in kulturna dediščina se zaradi spremenjenega načina življenja naglo izgublja, zato jo je treba čim prej zapisati in vsaj na ta način ohraniti za poznejše rodove. V slovenskih skupnostih v Buenos Airesu in Mendozi, če se bo ponudila priložnost, tudi v Bariločah, namerava Barbara Ivančič Kutin članom slovenskih skupnosti pripraviti zanimiva in dinamična predavanja, na katerih bodo udeleženci spoznali, kako raziskovalec pripovednega izročila opravlja svoje na terenu; udeleženci bodo lahko prisluhnili tudi zgodbam pripovedovalcev na avdio in video posnetkih, ki so nastali v različnih krajih na Slovenskem. Po predavanju in v naslednjih dneh bodo tisti, ki bodo začutili, da bi lahko tudi sami povedali kaj zanimivega, povabljeni k sodelovanju. Vsak, še tako neznaten drobec, ki se bo z zapisom ohranil, je lahko dragocen, sporoča rojakom v Argentini doc. dr. Barbara Ivančič Kutin.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XVIII. NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2018 do 31. 10. 2019.
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
V oddaji tokrat osrednji del namenjamo glasbi. Podali se bomo v Ameriko in se z zgodovinarjem in raziskovalcem slovenske kulture v Clevelandu Joejem Valenčičem sprehodili skozi zgodovino slovensko ameriške glasbene ustvarjalnosti s poudarkom na fenomenu slovensko ameriške polke, ki je zaznamovala tudi življenje slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah. Pogledali bomo tudi, kako je s to glasbo danes in kakšen vpliv ima na mlade potomce slovenskih izseljencev v ZDA. V oddaji pa boste lahko prisluhnili tudi zgodbi Reneja Polanca, ki ga je življenjska pot popeljala na Malto.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov