Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam, in sicer praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, ki delujejo že 90 let, začetku novega mandata našega dopisnika iz Združenih držav Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki, in nastopu pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, v kateri se zbirajo tam živeči Slovenci.
90 let slovenskih društev v Belgiji
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam – praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, začetku novega mandata našega dopisnika iz ZDA Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki in nastopu Pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, kjer se zbirajo tam živeči Slovenci.
V Belgiji živi približno 4 tisoč slovenskih rojakov, ki so se najbolj množično začeli naseljevati na rudarskih območjih Valonije in Flandrije v začetku dvajsetih let minulega stoletja. Prav v Flandriji, natančneje v Maasmechelenu, bodo tri slovenska društva s tega območja v soboto pripravila tradicionalno prireditev 59. slovenski dan. Predsednik pevskega društva Slomšek Stani Revinšek je v pogovoru z Lili Brunec podrobneje predstavil prireditev in dogajanje med rojaki v Maasmechelenu in Genku.
Slovensko kulturno društvo Sv. Barbara pa bo v okviru jutrišnje prireditve zaznamovalo tudi 9 desetletij obstoja društva, ki sodi med najstarejša delujoča društva v Evropi. Skozi zgodovino se je spreminjalo, vseskozi pa Slovencem na tem območju nudilo zatočišče slovenstva v tujini. Predsednik društva Sveta Barbara Jože Oblonšek se je v pogovoru z Lili Brunec sprehodil skozi devetdesetletno zgodovino društva.
Na prvo oktobrsko soboto je bilo v cerkvi Svete Elizabete v Berlinu, kjer se – okrog župnika Izidorja Pečovnika – Dorija, zbirajo rojaki, ki tam žive, nadvse veselo. Po maši so zbrani prisluhnili koncertu sedemčlanske pevske skupine Studenec iz Pivke, sledila pa je še trgatev potomke najstarejše vinske trte iz Maribora, ki jo skrbno negujejo tudi na dvorišču tamkajšnje Slovenske katoliške misije. Letos je obrodila 17 grozdov. Med zbranimi je bila tudi Sabrina Mulec, ki je utrip večera ulovila v mikrofon …
Še nekaj kratkih novic:
Izseljensko društvo Slovenija v svetu je včeraj v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani pripravilo otvoritev razstave slovenske slikarke iz Venezuele Tamare Burmicky – Taye z naslovom Neukrotljiva narava. Kulturni program sta oblikovala pevka iz Venezuele Anny Prada in argentinski kitarist Franco Ezequiel Páez. Ob tej priložnosti so zbirali sredstva, ki jih bo Slovenska Karitas dostavila Slovencem v Venezueli.
Minulo soboto je v Subotici potekala tradicionalna prireditev za otroke in mladino. Tudi tokrat so se prireditve udeležili otroci in mladostniki iz posameznih slovenskih društev v Srbiji ter se predstavili s svojimi nastopi. Pod mentorstvom učiteljev slovenščine so se predstavili s številnimi recitatorskimi, dramskimi, plesnimi in glasbenimi točkami. Poseben gost prireditve je bila otroška gledališka skupina z OŠ Miroslava Vilharja iz Postojne, ki se je predstavila z gledališko igro Kamnita princeska.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradni spletni strani objavlja Javna razpisa za razpisni področji A in B v letu 2020. Gre za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2020 je finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu, namen javnega razpisa za razpisno področje B pa finančna podpora Slovencem po svetu ter spodbujanje dejavnosti in povezovanje z Republiko Slovenijo.
Slovensko-avstralsko akademsko društvo in Slovensko-avstralska gospodarska zbornica skupaj z Društvom v tujini izobraženih Slovencev (Društvo VTIS) vabi na 3. Konferenco o raziskovalno-poslovnem sodelovanju med Slovenijo in Avstralijo, ki se bo odvijala 22. novembra 2019 v Sydneyu. Konferenca bo vključevala jutranje mreženje, popoldanska predavanja z lahkim kosilom in večerni sprejem. Za dodatne informacije ali morebitno sodelovanje pri dogodku se lahko obrnete na vodjo konference Mateyo Slobodnik. Podatke najdete na naši spletni strani. (mateya.slobodnik@saaa.si ali pokličite 0404 131 621)
Svetovni slovenski kongres vabi na X. konferenco slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala 24. in 25. oktobra na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Osrednje programske točke so razvoj globalne ekonomije, tehnološke perspektive in izzivi sodobnega gospodarstva, predstavitev dosežkov slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov doma in po svetu ter podnebne spremembe in ekologija. Častni pokrovitelj konference bo predsednik Vlade Republike Slovenije, Marjan Šarec.
Pevci Komornega moškega pevskega zbora Davorina Jenka Cerklje, so navezali stike s predstavniki Društva Slovencev Republike Srbske Triglav Banjaluka. V okviru tega društva deluje Mešani pevski zbor Davorin Jenko, s katerim si delijo ime. Letos maja so slovenske pevke in pevci nastopili v Banji Luki, zdaj pa so jim pevci mešanega zbora iz Bosne in Hercegovine vrnili obisk. Skupni koncert bo v soboto, 19. oktobra ob 19. uri v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah. Pevsko izmenjavo sta podprla Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Občina Cerklje na Gorenjskem. Simbolično so jo poimenovali »Davorin Jenko zbližuje in združuje«.
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam, in sicer praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, ki delujejo že 90 let, začetku novega mandata našega dopisnika iz Združenih držav Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki, in nastopu pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, v kateri se zbirajo tam živeči Slovenci.
90 let slovenskih društev v Belgiji
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam – praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, začetku novega mandata našega dopisnika iz ZDA Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki in nastopu Pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, kjer se zbirajo tam živeči Slovenci.
V Belgiji živi približno 4 tisoč slovenskih rojakov, ki so se najbolj množično začeli naseljevati na rudarskih območjih Valonije in Flandrije v začetku dvajsetih let minulega stoletja. Prav v Flandriji, natančneje v Maasmechelenu, bodo tri slovenska društva s tega območja v soboto pripravila tradicionalno prireditev 59. slovenski dan. Predsednik pevskega društva Slomšek Stani Revinšek je v pogovoru z Lili Brunec podrobneje predstavil prireditev in dogajanje med rojaki v Maasmechelenu in Genku.
Slovensko kulturno društvo Sv. Barbara pa bo v okviru jutrišnje prireditve zaznamovalo tudi 9 desetletij obstoja društva, ki sodi med najstarejša delujoča društva v Evropi. Skozi zgodovino se je spreminjalo, vseskozi pa Slovencem na tem območju nudilo zatočišče slovenstva v tujini. Predsednik društva Sveta Barbara Jože Oblonšek se je v pogovoru z Lili Brunec sprehodil skozi devetdesetletno zgodovino društva.
Na prvo oktobrsko soboto je bilo v cerkvi Svete Elizabete v Berlinu, kjer se – okrog župnika Izidorja Pečovnika – Dorija, zbirajo rojaki, ki tam žive, nadvse veselo. Po maši so zbrani prisluhnili koncertu sedemčlanske pevske skupine Studenec iz Pivke, sledila pa je še trgatev potomke najstarejše vinske trte iz Maribora, ki jo skrbno negujejo tudi na dvorišču tamkajšnje Slovenske katoliške misije. Letos je obrodila 17 grozdov. Med zbranimi je bila tudi Sabrina Mulec, ki je utrip večera ulovila v mikrofon …
Še nekaj kratkih novic:
Izseljensko društvo Slovenija v svetu je včeraj v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani pripravilo otvoritev razstave slovenske slikarke iz Venezuele Tamare Burmicky – Taye z naslovom Neukrotljiva narava. Kulturni program sta oblikovala pevka iz Venezuele Anny Prada in argentinski kitarist Franco Ezequiel Páez. Ob tej priložnosti so zbirali sredstva, ki jih bo Slovenska Karitas dostavila Slovencem v Venezueli.
Minulo soboto je v Subotici potekala tradicionalna prireditev za otroke in mladino. Tudi tokrat so se prireditve udeležili otroci in mladostniki iz posameznih slovenskih društev v Srbiji ter se predstavili s svojimi nastopi. Pod mentorstvom učiteljev slovenščine so se predstavili s številnimi recitatorskimi, dramskimi, plesnimi in glasbenimi točkami. Poseben gost prireditve je bila otroška gledališka skupina z OŠ Miroslava Vilharja iz Postojne, ki se je predstavila z gledališko igro Kamnita princeska.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradni spletni strani objavlja Javna razpisa za razpisni področji A in B v letu 2020. Gre za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2020 je finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu, namen javnega razpisa za razpisno področje B pa finančna podpora Slovencem po svetu ter spodbujanje dejavnosti in povezovanje z Republiko Slovenijo.
Slovensko-avstralsko akademsko društvo in Slovensko-avstralska gospodarska zbornica skupaj z Društvom v tujini izobraženih Slovencev (Društvo VTIS) vabi na 3. Konferenco o raziskovalno-poslovnem sodelovanju med Slovenijo in Avstralijo, ki se bo odvijala 22. novembra 2019 v Sydneyu. Konferenca bo vključevala jutranje mreženje, popoldanska predavanja z lahkim kosilom in večerni sprejem. Za dodatne informacije ali morebitno sodelovanje pri dogodku se lahko obrnete na vodjo konference Mateyo Slobodnik. Podatke najdete na naši spletni strani. (mateya.slobodnik@saaa.si ali pokličite 0404 131 621)
Svetovni slovenski kongres vabi na X. konferenco slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala 24. in 25. oktobra na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Osrednje programske točke so razvoj globalne ekonomije, tehnološke perspektive in izzivi sodobnega gospodarstva, predstavitev dosežkov slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov doma in po svetu ter podnebne spremembe in ekologija. Častni pokrovitelj konference bo predsednik Vlade Republike Slovenije, Marjan Šarec.
Pevci Komornega moškega pevskega zbora Davorina Jenka Cerklje, so navezali stike s predstavniki Društva Slovencev Republike Srbske Triglav Banjaluka. V okviru tega društva deluje Mešani pevski zbor Davorin Jenko, s katerim si delijo ime. Letos maja so slovenske pevke in pevci nastopili v Banji Luki, zdaj pa so jim pevci mešanega zbora iz Bosne in Hercegovine vrnili obisk. Skupni koncert bo v soboto, 19. oktobra ob 19. uri v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah. Pevsko izmenjavo sta podprla Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Občina Cerklje na Gorenjskem. Simbolično so jo poimenovali »Davorin Jenko zbližuje in združuje«.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
Neveljaven email naslov