Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam, in sicer praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, ki delujejo že 90 let, začetku novega mandata našega dopisnika iz Združenih držav Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki, in nastopu pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, v kateri se zbirajo tam živeči Slovenci.
90 let slovenskih društev v Belgiji
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam – praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, začetku novega mandata našega dopisnika iz ZDA Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki in nastopu Pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, kjer se zbirajo tam živeči Slovenci.
V Belgiji živi približno 4 tisoč slovenskih rojakov, ki so se najbolj množično začeli naseljevati na rudarskih območjih Valonije in Flandrije v začetku dvajsetih let minulega stoletja. Prav v Flandriji, natančneje v Maasmechelenu, bodo tri slovenska društva s tega območja v soboto pripravila tradicionalno prireditev 59. slovenski dan. Predsednik pevskega društva Slomšek Stani Revinšek je v pogovoru z Lili Brunec podrobneje predstavil prireditev in dogajanje med rojaki v Maasmechelenu in Genku.
Slovensko kulturno društvo Sv. Barbara pa bo v okviru jutrišnje prireditve zaznamovalo tudi 9 desetletij obstoja društva, ki sodi med najstarejša delujoča društva v Evropi. Skozi zgodovino se je spreminjalo, vseskozi pa Slovencem na tem območju nudilo zatočišče slovenstva v tujini. Predsednik društva Sveta Barbara Jože Oblonšek se je v pogovoru z Lili Brunec sprehodil skozi devetdesetletno zgodovino društva.
Na prvo oktobrsko soboto je bilo v cerkvi Svete Elizabete v Berlinu, kjer se – okrog župnika Izidorja Pečovnika – Dorija, zbirajo rojaki, ki tam žive, nadvse veselo. Po maši so zbrani prisluhnili koncertu sedemčlanske pevske skupine Studenec iz Pivke, sledila pa je še trgatev potomke najstarejše vinske trte iz Maribora, ki jo skrbno negujejo tudi na dvorišču tamkajšnje Slovenske katoliške misije. Letos je obrodila 17 grozdov. Med zbranimi je bila tudi Sabrina Mulec, ki je utrip večera ulovila v mikrofon …
Še nekaj kratkih novic:
Izseljensko društvo Slovenija v svetu je včeraj v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani pripravilo otvoritev razstave slovenske slikarke iz Venezuele Tamare Burmicky – Taye z naslovom Neukrotljiva narava. Kulturni program sta oblikovala pevka iz Venezuele Anny Prada in argentinski kitarist Franco Ezequiel Páez. Ob tej priložnosti so zbirali sredstva, ki jih bo Slovenska Karitas dostavila Slovencem v Venezueli.
Minulo soboto je v Subotici potekala tradicionalna prireditev za otroke in mladino. Tudi tokrat so se prireditve udeležili otroci in mladostniki iz posameznih slovenskih društev v Srbiji ter se predstavili s svojimi nastopi. Pod mentorstvom učiteljev slovenščine so se predstavili s številnimi recitatorskimi, dramskimi, plesnimi in glasbenimi točkami. Poseben gost prireditve je bila otroška gledališka skupina z OŠ Miroslava Vilharja iz Postojne, ki se je predstavila z gledališko igro Kamnita princeska.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradni spletni strani objavlja Javna razpisa za razpisni področji A in B v letu 2020. Gre za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2020 je finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu, namen javnega razpisa za razpisno področje B pa finančna podpora Slovencem po svetu ter spodbujanje dejavnosti in povezovanje z Republiko Slovenijo.
Slovensko-avstralsko akademsko društvo in Slovensko-avstralska gospodarska zbornica skupaj z Društvom v tujini izobraženih Slovencev (Društvo VTIS) vabi na 3. Konferenco o raziskovalno-poslovnem sodelovanju med Slovenijo in Avstralijo, ki se bo odvijala 22. novembra 2019 v Sydneyu. Konferenca bo vključevala jutranje mreženje, popoldanska predavanja z lahkim kosilom in večerni sprejem. Za dodatne informacije ali morebitno sodelovanje pri dogodku se lahko obrnete na vodjo konference Mateyo Slobodnik. Podatke najdete na naši spletni strani. (mateya.slobodnik@saaa.si ali pokličite 0404 131 621)
Svetovni slovenski kongres vabi na X. konferenco slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala 24. in 25. oktobra na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Osrednje programske točke so razvoj globalne ekonomije, tehnološke perspektive in izzivi sodobnega gospodarstva, predstavitev dosežkov slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov doma in po svetu ter podnebne spremembe in ekologija. Častni pokrovitelj konference bo predsednik Vlade Republike Slovenije, Marjan Šarec.
Pevci Komornega moškega pevskega zbora Davorina Jenka Cerklje, so navezali stike s predstavniki Društva Slovencev Republike Srbske Triglav Banjaluka. V okviru tega društva deluje Mešani pevski zbor Davorin Jenko, s katerim si delijo ime. Letos maja so slovenske pevke in pevci nastopili v Banji Luki, zdaj pa so jim pevci mešanega zbora iz Bosne in Hercegovine vrnili obisk. Skupni koncert bo v soboto, 19. oktobra ob 19. uri v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah. Pevsko izmenjavo sta podprla Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Občina Cerklje na Gorenjskem. Simbolično so jo poimenovali »Davorin Jenko zbližuje in združuje«.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam, in sicer praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, ki delujejo že 90 let, začetku novega mandata našega dopisnika iz Združenih držav Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki, in nastopu pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, v kateri se zbirajo tam živeči Slovenci.
90 let slovenskih društev v Belgiji
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam – praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, začetku novega mandata našega dopisnika iz ZDA Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki in nastopu Pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, kjer se zbirajo tam živeči Slovenci.
V Belgiji živi približno 4 tisoč slovenskih rojakov, ki so se najbolj množično začeli naseljevati na rudarskih območjih Valonije in Flandrije v začetku dvajsetih let minulega stoletja. Prav v Flandriji, natančneje v Maasmechelenu, bodo tri slovenska društva s tega območja v soboto pripravila tradicionalno prireditev 59. slovenski dan. Predsednik pevskega društva Slomšek Stani Revinšek je v pogovoru z Lili Brunec podrobneje predstavil prireditev in dogajanje med rojaki v Maasmechelenu in Genku.
Slovensko kulturno društvo Sv. Barbara pa bo v okviru jutrišnje prireditve zaznamovalo tudi 9 desetletij obstoja društva, ki sodi med najstarejša delujoča društva v Evropi. Skozi zgodovino se je spreminjalo, vseskozi pa Slovencem na tem območju nudilo zatočišče slovenstva v tujini. Predsednik društva Sveta Barbara Jože Oblonšek se je v pogovoru z Lili Brunec sprehodil skozi devetdesetletno zgodovino društva.
Na prvo oktobrsko soboto je bilo v cerkvi Svete Elizabete v Berlinu, kjer se – okrog župnika Izidorja Pečovnika – Dorija, zbirajo rojaki, ki tam žive, nadvse veselo. Po maši so zbrani prisluhnili koncertu sedemčlanske pevske skupine Studenec iz Pivke, sledila pa je še trgatev potomke najstarejše vinske trte iz Maribora, ki jo skrbno negujejo tudi na dvorišču tamkajšnje Slovenske katoliške misije. Letos je obrodila 17 grozdov. Med zbranimi je bila tudi Sabrina Mulec, ki je utrip večera ulovila v mikrofon …
Še nekaj kratkih novic:
Izseljensko društvo Slovenija v svetu je včeraj v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani pripravilo otvoritev razstave slovenske slikarke iz Venezuele Tamare Burmicky – Taye z naslovom Neukrotljiva narava. Kulturni program sta oblikovala pevka iz Venezuele Anny Prada in argentinski kitarist Franco Ezequiel Páez. Ob tej priložnosti so zbirali sredstva, ki jih bo Slovenska Karitas dostavila Slovencem v Venezueli.
Minulo soboto je v Subotici potekala tradicionalna prireditev za otroke in mladino. Tudi tokrat so se prireditve udeležili otroci in mladostniki iz posameznih slovenskih društev v Srbiji ter se predstavili s svojimi nastopi. Pod mentorstvom učiteljev slovenščine so se predstavili s številnimi recitatorskimi, dramskimi, plesnimi in glasbenimi točkami. Poseben gost prireditve je bila otroška gledališka skupina z OŠ Miroslava Vilharja iz Postojne, ki se je predstavila z gledališko igro Kamnita princeska.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradni spletni strani objavlja Javna razpisa za razpisni področji A in B v letu 2020. Gre za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2020 je finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu, namen javnega razpisa za razpisno področje B pa finančna podpora Slovencem po svetu ter spodbujanje dejavnosti in povezovanje z Republiko Slovenijo.
Slovensko-avstralsko akademsko društvo in Slovensko-avstralska gospodarska zbornica skupaj z Društvom v tujini izobraženih Slovencev (Društvo VTIS) vabi na 3. Konferenco o raziskovalno-poslovnem sodelovanju med Slovenijo in Avstralijo, ki se bo odvijala 22. novembra 2019 v Sydneyu. Konferenca bo vključevala jutranje mreženje, popoldanska predavanja z lahkim kosilom in večerni sprejem. Za dodatne informacije ali morebitno sodelovanje pri dogodku se lahko obrnete na vodjo konference Mateyo Slobodnik. Podatke najdete na naši spletni strani. (mateya.slobodnik@saaa.si ali pokličite 0404 131 621)
Svetovni slovenski kongres vabi na X. konferenco slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala 24. in 25. oktobra na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Osrednje programske točke so razvoj globalne ekonomije, tehnološke perspektive in izzivi sodobnega gospodarstva, predstavitev dosežkov slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov doma in po svetu ter podnebne spremembe in ekologija. Častni pokrovitelj konference bo predsednik Vlade Republike Slovenije, Marjan Šarec.
Pevci Komornega moškega pevskega zbora Davorina Jenka Cerklje, so navezali stike s predstavniki Društva Slovencev Republike Srbske Triglav Banjaluka. V okviru tega društva deluje Mešani pevski zbor Davorin Jenko, s katerim si delijo ime. Letos maja so slovenske pevke in pevci nastopili v Banji Luki, zdaj pa so jim pevci mešanega zbora iz Bosne in Hercegovine vrnili obisk. Skupni koncert bo v soboto, 19. oktobra ob 19. uri v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah. Pevsko izmenjavo sta podprla Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Občina Cerklje na Gorenjskem. Simbolično so jo poimenovali »Davorin Jenko zbližuje in združuje«.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo v znamenju zgodb naših izseljencev in zdomcev iz čezmorskih pa tudi nam bližnjih delov sveta. Gostili bomo Pomurko Anastazijo Ribarski, ki jo je pred več desetletji življenjska pot pripeljala v Skopje, kjer se je kmalu po prihodu dejavno vključila v tamkajšnjo slovensko skupnost, že skoraj petnajst let pa je tudi predsednica slovenskega Združenja France Prešeren. Pred mikrofon smo povabili tudi Štajerko Špelo Dolinšek, ki opravlja podiplomski študij komunikologije na Nizozemskem, študiju slovenščine pa se je v Kaliforniji posvetil Thomas McDonald, ki si znanje slovenskega jezika nabira na slovenskem lektoratu na Stanfordski univerzi. Potovali bomo tudi v Argentino in predstavili slovenskega kitarista iz Mendoze in profesorja glasbe na univerzi v Buenos Airesu Davida Bajdo, na kratko pa se bomo ozrli še k slovenski vokalni skupini Plamen iz Kanade, ki prihodnji teden začenja turnejo po Sloveniji.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu nas zmeraj zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič - Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
Zadnji petek v juliju prinaša v oddaji Slovencem po svetu zgodbe rojakov, ki so v tujino odšli ali pa so se od tam vrnili – le za nekaj časa ali pa tudi za stalno. Na obisku v domovini so dijakinje in dijaki z vsega sveta, ki prav teh dni končujejo poletno šolo. Lana Batagelj je v domovino pripotovala na letošnjo konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, Borut Blatnik pa je Slovenijo obiskal v okviru vseslovenskega srečanja 'Dobrodošli doma' v Radovljici. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
V oddaji Slovencem po svetu bomo prepletli zgodbe naših rojakov, ki delujejo na različnih področjih v tujini. Pred mikrofon smo povabili priznanega fizika, profesorja dr. Andreja Košmrlja, ki deluje na ameriški univerzi Princeton. Za našo oddajo je govoril o svojem raziskovalnem delu, povezavah s Slovenijo pa tudi o življenju v Združenih državah Amerike. Pogovarjali se bomo z doktorsko študentko na Univerzi v Neuchatelu v Švici Hano Hawlina, ki na področju sociokulturne psihologije preučuje mehanizme predstavljanja prihodnosti. Obiskali pa smo tudi Poletno šolo slovenskega jezika v Ljubljani in zabeležili utrip med učenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tudi tokrat v oddaji Slovencem po svetu prepletamo dogodke in zgodbe, povezane s slovenskimi rojaki v tujini. Obiskali smo okroglo mizo o pogojih za vračanje izseljencev in priseljevanje njihovih potomcev v Slovenijo, ki sta jo v Ljubljani organizirala Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Svoje izkušnje iz študija in nekajletnega bivanja v Sloveniji pa nam je predstavil mladi Čedo Velaševič slovenskih korenin iz Črne gore. Pomudili se bomo tudi pri slovenskih rojakih v Švici, kjer ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo, ki bo jutri v Uitikonu. Predstavili pa bomo tudi zgodbo mlade športnice, kapetanke slovenske rokometne reprezentance, Ane Gros, ki že nekaj let biva in igra v Franciji.
Poletje je čas, ko se veliko naših rojakov z vsega sveta vrača v domovino. Nekateri na obisk, drugi kot turisti, tretji za zmeraj. Kar koli že je razlog, čustva ob tem so močna in zavedanje, da obstaja prostor, kamor se lahko zmeraj vrnemo, je prijetno. Nocojšnja oddaja že v prvem prispevku govori prav o tem – Slovenci, ki živijo izven naše domovine, so se tradicionalno srečali na že 28. likovni koloniji v Mostu na Soči, kjer smo jih obiskali in nastala je reportaža. Pred največjim srečanjem Slovencev, ki živijo v tujini, ki nosi ime Dobrodošli doma smo Govorili smo z Jasmino Ilić, glavno tajnico Slovenske izseljenske matice. Ob koncu oddaje pa je naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pred mikrofon povabil kapucina, brata Saša Komesa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov