Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
357 epizod
357 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
7. maja 1487 se je Paolo Santonino skupaj s škofom Pietrom Carlom iz Caorleja, (namestnikom kardinala Marca Barba, pristojnega škofa oglejskega patriarhata do Drave), tretjič odpravil na potovanje, tokrat na Štajersko. Potovali so do Slovenskih Konjic na Štajerskem in tu ter v okolici preživeli nekaj dni. Santonino je v svojem dnevniku zapisal: "Večerjo so polepšali učitelji in pevci konjiške cerkve, ki so figuralno peli razne hvalnice in himne." Vrednota petja, kot estetska oblika glasbenega podajanja, je v Konjicah navzoča najbrž prav od prve pisne omembe kraja v listini oglejskega patriarha Pelegrina leta 1146, do danes. Več kot pet desetletij pa v mestu Slovenske Konjice in v okolici prepeva ljudski pevec Tone Noner. Bil je pevec raznovrstnih glasbenih sestavov. Barva njegovega glasu in spretnost prehajanja med različnimi glasovi mu zagotavljata tisto potrebno vrednoto, ki med ljudmi, od ust do ust, dodeljuje veljavo dobrega pevca. Na predvečer letošnjega kulturnega praznika, je javno priznanje Tonetu Nonerju kot ljudskemu pevcu dodelila tudi domača občina, torej občina Slovenske Konjice. Ta občina pa se ponaša še z eno pomembno kulturno dediščino. V Žičah je bila leta 1160 ustanovljena kartuzija. To je bila prva kartuzija na ozemlju Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti in prva kartuzija zunaj romanskega sveta. Leta 1320 je brat Filip napisal izjemno obsežen ep o Marijinem življenju, katerega vrednost je bila prepoznana šele v 20. stoletju, mnogi verzi iz tega epa pa so se ohranili v besedilih ljudskih pripovednih pesmi. Več o zgodovinsko in kulturno pomembni občini Slovenske Konjice ter tamkajšnjemu ljudskemu pevcu Tonetu Nonerju v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.
"Le enkrat na sto let se razkrije človeku skrivnost, če je ne zapišeš, se zopet zastre!" pravi stari rek, ki je seveda pisan na kožo glasbenemu izročilu. Mnogo tovrstnih skrivnosti smo ob opazovanju in raziskovanju terena ujeli v mikrofon in kot zvočni zapis shranili v radijskem arhivu. Raznovrsten izbor arhivskih posnetkov ljudske glasbe bo tokrat predstaviljen v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Vsak je poseben in samosvoj. Nekatere pevske prakse so že umrle, a zato so vzniknile nove, drugačne. In krog se - podobno kot življenjski - sklene. Ta obroč bodo ponazorili pevci iz Sel na avstrijskem Koroškem, pevci Rozalskega žegnanja, Ljoba Jenče, pevke ljudskih pesmi Akademske folklorne skupine France Marolt, Nagisa Moritoki in Orkester mandolina Ljubljana, ženska pevska skupina K'vali in družinski sestav Volk Folk. Pripravlja Simona Moličnik.
Da lipa mo, ma Rezija, t? sy na lipa rožica? To dejstvo je sicer splošno znano, a vendar v času tako hitrega globalnega spreminjanja in prepletanja kultur ter vrednot, dolina Rezije ostaja skorajda taka kot je bila. Ko se na pustno soboto pot ustavi na cenjeni kavici, se najprej zasliši zvok citiravca in bunkulavca. Obiskovalca prevzame njuna spretnost, ki brez besed in brez namigov, zgolj s preprostimi glasbenimi motivi plete venec rezijanskih viž. Vabilo kliče na predstavitev publikacije: Ta solbaška cirköw ano te svete wuže po nes. Mašno obredje teče spontano z neverjetno suverenostjo ljudskega antifonalnega petja ordinarija, ki opozori na več kot tisočletje staro ustnoizročeno tradicijo. Za skrbno varovano svetostjo znotraj cerkvenega obzidja duhovnik nato s posebnim zvonenjem naznani čas, ko je dovoljeno delati pust. To pomeni plesati - po rozajansko seveda. Dolina Rezije obiskovalca objame in v objemu hodi z njim. Vtise o njeni kulturi, preprostosti in srčnosti tamkajšnjih ljudi strnemo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.
Tiha zemlja je začetek prvega verza božične ljudske pesmi iz vasi Medgorje na avstrijskem Koroškem. In Tiha zemlja je naslov obsežne zbirke ljudskih pesmi iz krajev v bližini Celovca, torej z Radiš in okolice. Zbirka, ki prinaša nabor več kot 350 zapisov ljudskih pesmi z dodanimi zvočnimi posnetki in z obsežnim strokovnim spremnim besedilom, je zrasla naravnost iz srca Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. Zbirko pesemskega izročila z Radiš in iz okolice bomo podrobneje predstavili v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.
Brina, Eka, Marija ali Marija, Eka, Brina: generacijski trikotnik z nosilnimi oglišči treh žena s priimkom Vogelnik. Marija se je izražala predvsem v plesu in ilustraciji, Ekin pristan so lutke, Brina umetniški snop poveže v glasbeno zgodbo. Prav v teh dneh je slovenski kulturni prostor zaobjel oblak dima, kajti: "Grad gori!" poje Brina ob soustvarjalcih novega projekta Grad gori! To je sedmi zvočni album Brine Vogelnik, ki ponovno odpira razsežnosti ljudske duše in briše meje v času. O umetniški dediščini, ki se z dedno zasnovo prenaša skozi lirski subjekt žena Vogelnik in jo na glasbenem področju zdaj najmočneje udejanja Brina, bodo tekle besede in glasba oddaje Slovenska zemlja: z Brino in Eko Vogelnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Folklorna skupina Emona je ena od treh folklornih skupin v prestolnici. V decembru je obeležila svoj polstoletni obstoj s celovečernim nastopom z naslovom Veličastnih 50: pleši, poj, oder je tvoj! Ob glasbeno-pevskih spletih, ki so spremljali ljudski ples in predstavili folklorni utrip Trsta in okolice, Goričkega, Gorenjske, Razkrižja, Makedonije, Banata, Medžimurja in Haloz, bomo v oddaji predstavili tudi polstoletni utrip Folklorne skupine Emona in izpostavili trenutke, ki zaznamujejo. Med drugim je bila Folklorna skupina Emona prva slovenska izvajalska skupina, ki je nastopila v Severni Koreji. Manj znano je tudi to, da že pol stoletja združuje plesalce, pevce in godce, ki so sicer intelektualci zelo različnih strok, Mnogo je zdravnikov, ki zagotavljajo, da je folklorni ples izjemno dobra rekreacija za celotno telo. Več pa v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
S prireditvijo Skozi prostor in čas smo se poklonili polstoletnemu obstoju oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Za prve dni mladega leta smo pripravili posnetek drugega dela glasbene zgodbe, ki ga ob ljudskih pesmih, vižah in pesnitvah zaznamuje simfonična skladba Slovenska suita Alda Kumarja. Zgodbo je uvedla balada o mrtvecu, ki pride po ljubico – balado, ki presega starost naše države in katere vsebinski motiv je znan po vsem evropskem prostoru. Zapela jo je bila Anica Lazar, skrbna hraniteljica izročila, ki je prav to pesem zapela v prvi oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi pred petimi desetletji. Njena pesem je služila kot nastavek za dramaturški lok od mrtveca Anzeljna, ki pride po ljubico Micko, skupaj zarajžata v svet živih, ki ni le živ, v svet mrtvih, ki ni zgolj mrtev, vmes pa se odvijajo dogodki življenja. Hipni, a toliko vznemirljivi, da vabijo na večna potovanja in iskanja boljšega: med živim, mrtvim in spet nazaj, v spomin, ponos in umetniško delo. Glasbena zgodba prinaša sporočilo o pomenu odpiranja prostora za strpnost, spoštovanje ter sodelovanje in s tem možnosti, da različnost postane pomemben soustvarjalec kulturne celote sveta, pri čemer je zelo pomembno, da vemo, kdo smo in od kod prihajamo. Drugi del so ustvarili: Anica Lazar, Janez Ramoveš, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Volk Folk, Hrušiški fanti, Marko banda, Folklorna skupina Val Resia, Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Simonom Krečičem ter Maja Šumej in Renato Horvat
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
K navadam ob izteku leta, med drugim sodijo najrazličnejše analize in pregledi. Nemara bi tudi državno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki se zgodi ob koncu leta lahko pripeli k pregledu ljudskega petja v državi. Srečanje organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, nastane pa po tehtnem premisleku strokovnih sodelavcev in selektivnem izboru, ki poteka prek občinskih in regijskih srečanj skozi vse leto. Letošnje državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom Pevci nam pojejo, godci pa godejo je potekalo 25. novembra v dolenjskem kraju Videm-Dobrepolje. Deset skupin in posameznikov smo slišali na odru. Posnetek prireditve pa predvajamo v dveh delih. Tokrat je na sporedu drugi del. Uvedla ga bo moška skupina pevcev izpod Pohorja z imenom Pustroužeki. Slišali bomo dobro znane ljudske pevke z glasom, ki se povzpne čez vse ostale: Trstenke iz Podlehnika v Halozah. Umirjena in ubrana sozvočja bodo podali Pevci ljudskih pesmi Zarja Kulturnega društva Franceta Prešerna Račna. Urejeno in blagozvočno je petje moške zasedbe Gartrož iz Nove Gorice. Pisano ljudsko glasbeno popotovanje pa bo z muzikalno in tehnično izpiljenostjo zaključil mladi harmonikar Primož Gnidovec iz Naklega.
K navadam ob izteku leta, med drugim sodijo najrazličnejše analize in pregledi. Nemara bi tudi državno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki se zgodi bo koncu meseca novembra lahko pripeli k pregledu ljudskega petja v državi. Srečanje organizira Javni sklad Republike Slovenije za ljubiteljske dejavnosti, nastane pa po tehtnem premisleku strokovnih sodelavcev in selektivnem izboru, ki potega prek občinskih in regijskih srečanj skozi vse leto. Letošnje državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž je potekalo 25. novembra v dolenjski vasi Videm-Dobrepolje. Deset skupin in posameznikov, torej pevcev in godcev, smo slišali na odru. Posnetek prireditve bo predvajan v dveh delih: v torek 12. decembra in naslednji torek, 19. decembra 2017. V prvem delu bo na orglice igral Oto Nemanič iz Bele krajine, s svežim pristopom se bodo predstavile pevke terceta LI-LÁ iz Novega mesta, v tradiciji fantovskega petja na vasi bodo zapeli pevci Artiški fantje iz Artič, v čvrstem prekmurskem dvoglasju bodo pele Ljudske pevke iz Žižkov in na koncu bosta škant in istrski bajs zagodla še Zingelca iz Kopra. Pripravlja Simona Moličnik.
V začetku novembra se je v Atriju ZRC SAZU odvil koncert Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija. Člani so ustvarili glasbeno zgodbo z raznolično ljudsko motiviko. Nastopili so: ženska pevska skupina Cintare, Tomaž Podobnikar s pojočo žago, godčevski trio Volk Folk, poustvarjalka pesemske dediščine Ljoba Jenče, godca Marino Kranjac in Roman Ravnič, gostje Rožančevi fantjiči, ženska pevska skupina Katice, D Brincl Bend s prepletom irskega in slovenskega melosa, poustvarjalka ljudske glasbe iz Šrilanke - Lasanthi in istrska godčevska skupina Vruja. Organizacija in scenarij sta delo predsednika društva Marina Kranjca. Koncert pa je vodil Igor Velše. Prvi del koncerta smo predvajali 21. novembra, zdaj bo na sporedu drugi del. Pripravlja Simona Moličnik.
Skupina Jerbas so pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž, aktivni pod streho istoimenskega kulturnega društva v Tržiču. Nagovarja jih glasbeno izročilo. Njihov pristop je raziskovalni in restavratorski. V pesmih oživljajo tako pripovednost kot samoraslo zvočnost, viže izvajajo s starimi glasbili in s strastjo. Lahko bi rekli, da gre za slovenski glasbeni vintage stile. Člani Kulturnega društva Jerbas bodo peli in vižali živo v gostilni Pri Kolovratu v središču Ljubljane. Vabljeni, da se nam pridružite ali pa prisluhnete neposrednemu prenosu na Prvem programu.
Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija združuje izvajalce, poustvarjalce in raziskovalce ljudske glasbe. Letos dopolnjuje 21. leto delovanja. Obraz društva se najbolj prepričljivo pokaže na letnem koncertu. Letošnji se je odvil 8. novembra v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani. Nastopili so: ženska pevska skupina Cintare, Tomaž Podobnikar s pojočo žago, godčevski trio Volk Folk, poustvarjalka pesemske dediščine Ljoba Jenče, godca Marino Kranjac in Roman Ravnič, gostje Rožančevi fantjiči, ženska pevska skupina Katice, D Brincl Bend s prepletom irskega in slovenskega melosa, poustvarjalka ljudske glasbe iz Šrilanke - Lasanthi in istrska godčevska skupina Vruja. Organizacija in scenarij sta delo predsednika društva Marina Kranjca. Koncert je vodil Igor Velše. Bil je večer z izrazom srčne kulture, za katero se zdi, da prihaja iz tiste mladosti, ki se ne sramuje starejše modrosti; iz tiste radovednosti, ki srka iz glasbene kulture preteklosti, in iz tiste radoživosti, ki se napaja ob živosti zemlje in njenih ljudi. To vzdušje bomo posredovali v dveh oddajah Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Prvi del koncerta bo na sporedu v torek, 21. novembra, drugi del pa v torek, 5. decembra 2017.
Neveljaven email naslov