Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Roman o življenjskih zgodbah in opolnomočenju treh žensk
Gabriela Babnik, avtorica petih romanesknih del, prejemnica Stritarjeve nagrade (2013) in slovenske nagrade Evropske unije za literaturo (2013), se je v svojem petem romanu z naslovom Tri smrti, ki je nedavno izšel pri založbi Beletrina, ukvarjala z vprašanji življenja, ljubezni in smrti. V romanu zasledimo tudi politično pod noto, kot rdeča nit pa se kaže kompleksno prikazana problematika migracij, ki avtorico, kot je v pogovoru sama poudarila, fascinira že vrsto let.
Kot je za spletni portal airBeletrina zapisala Aleksandra Gačič, roman Tri smrti že s svojim naslovom aludira tako na notranjo strukturo kot tudi na samo vsebino knjige. Posnemajoč francosko pisateljico Marie N’Diaye in njen roman Tri močne ženske, na katerega se z medbesedilnostjo, delo navezuje, so Tri Smrti zasnovane kot triptih treh osrednjih protagonistk – Mame, Ide in Mirjam.
“Želela sem izpostaviti tri ženske glasove. Nagovorila me je smrt bližnjih, nagovorila me je revolucija, ki se je leta 2014 zgodila v Burkini Faso. In nagovorile so me prebrane knjige”.
Roman Tri smrti je nastajal tri leta. Avtorica Gabriela Babnik je v pogovoru za oddajo Sobotno branje povedala, da je želela pisati počasi in poglobljeno.
“Kar nekaj časa je trajalo, preden sem napisala ta roman. Tri leta. Ker sem si prisegla, da ne bom pristala na hiperprodukcijo, v katero nas silijo”.
Poleg omenjenih tem je v romanu prisotna tudi erotika; opisi medčloveških stikov, za katere si je pisateljica prizadevala, da izpadejo precizno, ne perfidno in ne pornografsko ter vulgarno.
“Je pa tukaj tudi neka emancipacija žensk, gre za opolnomočenje žensk, v smislu, da se zavedajo lastnega telesa, lastnega spola, lastnega življenja in da se zavedo, da morajo preseči vlogo žrtve”.
826 epizod
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Roman o življenjskih zgodbah in opolnomočenju treh žensk
Gabriela Babnik, avtorica petih romanesknih del, prejemnica Stritarjeve nagrade (2013) in slovenske nagrade Evropske unije za literaturo (2013), se je v svojem petem romanu z naslovom Tri smrti, ki je nedavno izšel pri založbi Beletrina, ukvarjala z vprašanji življenja, ljubezni in smrti. V romanu zasledimo tudi politično pod noto, kot rdeča nit pa se kaže kompleksno prikazana problematika migracij, ki avtorico, kot je v pogovoru sama poudarila, fascinira že vrsto let.
Kot je za spletni portal airBeletrina zapisala Aleksandra Gačič, roman Tri smrti že s svojim naslovom aludira tako na notranjo strukturo kot tudi na samo vsebino knjige. Posnemajoč francosko pisateljico Marie N’Diaye in njen roman Tri močne ženske, na katerega se z medbesedilnostjo, delo navezuje, so Tri Smrti zasnovane kot triptih treh osrednjih protagonistk – Mame, Ide in Mirjam.
“Želela sem izpostaviti tri ženske glasove. Nagovorila me je smrt bližnjih, nagovorila me je revolucija, ki se je leta 2014 zgodila v Burkini Faso. In nagovorile so me prebrane knjige”.
Roman Tri smrti je nastajal tri leta. Avtorica Gabriela Babnik je v pogovoru za oddajo Sobotno branje povedala, da je želela pisati počasi in poglobljeno.
“Kar nekaj časa je trajalo, preden sem napisala ta roman. Tri leta. Ker sem si prisegla, da ne bom pristala na hiperprodukcijo, v katero nas silijo”.
Poleg omenjenih tem je v romanu prisotna tudi erotika; opisi medčloveških stikov, za katere si je pisateljica prizadevala, da izpadejo precizno, ne perfidno in ne pornografsko ter vulgarno.
“Je pa tukaj tudi neka emancipacija žensk, gre za opolnomočenje žensk, v smislu, da se zavedajo lastnega telesa, lastnega spola, lastnega življenja in da se zavedo, da morajo preseči vlogo žrtve”.
Virginia Woolf velja za največjo britansko pisateljico 20. stoletja. Kljub temu je bila njena knjiga z naslovom Lastna soba v slovenski jezik prevedena šele leta 1998. Zdaj pa je pred nami dolgo pričakovani ponatis, ki je izšel pri založbi *cf in nova spremna beseda publicistke mag. Tee Hvala, ki je o avtorici in njenem delu spregovorila v tokratni oddaji Sobotno branje. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Tokrat vam predstavljamo knjigo novinarke in ene najbolj prepoznavnih in prevajanih hrvaških pisateljic Slavenke Drakulić – Nevidna ženska in druge zgodbe. Izšla je pri založbi Beletrina, prevedla jo je Mateja Komel Snoj, uredila pa Tina Vrščaj. Z urednico se je pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič
Kratkoprozna zbirka, v kateri hrvaška avtorica mojstrsko prepleta humor, bridkost, realizem in norost, da bi naslikala plastično podobo sodobnega življenja – ne le pri naših sosedih ampak najbrž kar v vsem postsocialističnem prostoru
Roman sodobnega poljskega pisatelja, ki skozi lirične opise kmečkega življenja tik pred nemškim napadom na Sovjetsko zvezo junija 1941 ne odpira le vprašanja krutosti vojne, ampak tudi narave človeškega spomina
V oddaji Sobotno branje se bomo tokrat odpravili v Maroko, kamor po drugi vojni neustavljiva strast do mladega vojaka, ki se v vojni vihri v Franciji bori za dobrobit kolonizatorjev svoje dežele in nemila usoda vodita belopolto Francozinjo. Nekdaj vihrava in nepodredljiva, svobodnega duha, zatopljena v svet knjig, se počasi, po mnogih razočaranjih,burnih ter neposrečenih stikih in karambolih z ljudmi tradicionalnih muslimanskih pristopov k življenju, poskuša sporazumeti tako z možem, ki je vdan svojemu kosu zemje, kot z drugimi, ki se ji s svojimi lastnimi obikami bojev za neodvisnost in večjo osebno svobodo, bližajo z drugih miselnih in verskih gledišč. Roman z naslovom Dežela drugih, prvega iz trilogije, je napisala francoska pisateljica maroških korenin Leïla Slimani, v slovenski jezik pa ga je prevedla Saša Jerele. O knjigi, dogajalnih okoliščinah v ozračju političnih in družbenih napetosti, pa bosta v oddaji, ki jo je pripravila Magda Tušar, več povedali tudi poznavalka afriških literatur Aleksandra Gačić in Maja Lamberger Khatib, ki se kulturno - antropološko ukvarja z okolji, v katerih so potekali boji za neodvisnost.
V romanu, za katerega je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, tržaški pisatelj popisuje pretresljivo zgodbo svojega očeta, Zorka Jelinčiča, legendarnega antifašista in enega izmed ustanoviteljev TIGR-a
Sčasoma sem ugotovil, da sem sicer užival v pisanju vseh svojih knjig, ob tej pa sem se najbolj nasmejal, Morda zato, ker so bila ta življenja ne le napisana, temveč tudi prebrana. (J. Marias)
Eden ključnih romanov v opusu enega ključnih japonskih pisateljev 20. stoletja na spreten način prepleta negotovost v zadevah srca in poželenja z negotovostjo o kulturni identiteti in pripadnosti
Pretresljiv popis življenja v primežu epidemije kuge, ki je leta 1665 zajela London
Znani nevrolog se skupino botaničnih entuziastov poda na jug Mehike v iskanju starodavnih praprotnic.
V romanu, ki velja za njen opus magnum, letošnja nobelovka na presenetljiv način spaja elemente fikcije, avtobiografije, zgodovine in sociologije, da bi ustvarila delo, ki mu v svetovni literaturi 21. stoletja ni para
Klasik italijanske literature 20. stoletja je po vzoru bratov Grimm vzel ljudsko literarno zapuščino svoje domovine in pripravil zbirko umetelno predelanih pravljic z Apeninskega polotoka
Dr. Malina Schmidt Snoj se je po smrti svoje mame lotila njene zapuščine in nastala je biografija Marte Paulin Schmidt – partizanke Brine z naslovom Samo en ples. Brina je bila ena prvih plesalk sodobnega plesa na Slovenskem; besede »samo en ples« pa lahko povežemo z verzom Samo en cvet Karla Destovnika - Kajuha, s katerim sta prijateljevala in sodelovala v Kulturniški skupini 14. divizije. V teh dneh, ko obhajamo 100. obletnico rojstva tega pesnika, se spominjamo tudi partizanskega upora proti okupatorju z zgodbo partizanke Brine.
Če berem knjigo in me tako zledeni po vsem telesu, da me ne more ogreti noben ogenj, vem, da je poezija. Če se fizično počutim, kakor bi mi nekdo posnel vrh glave, vem, da je poezija. To sta edina načina, da jo prepoznam. Obstaja še kakšen? Papirnata mesta, kakor je naslov knjige kanadske prevajalke in pisateljice Dominique Fortier, predstavljajo ves svet in zatočišče, vzporedno bivanjsko okolje, v katerem je skrivnostno bivala ena danes najbolj prepoznavnih ameriških pesnic Emily Dickinson, ki se je pred človeško družbo vedno bolj zapirala v osamo svoje sobe, med knjige in pisma. V občutkih tega, da stoji zunaj vsega, se kdaj pa kdaj znajde tudi avtorica romana, včasih razdvojena med življenjem in opazovanjem, vendar vseeno svojega bivanja ni nikoli tako radikalno zgoščevala in ohranjala na koščku popisanega papirja. Papirnata mesta so lahko meditativen sprehod v raziskavo notranjih podob, ki jih je v počasnem ritmu vase vtisnila pesnica Emily Dickinson, potovanje v njen še ne dovolj razkrit ustvarjalni dom.
Heterogena zbirka avtobiografskih utrinkov, misli, esejev in opazovanj slovensko-ameriškega pisatelja, ki opisuje Združene države v razburkanem obdobju velike depresije
Izgubljena hči je tretji roman italijanske literarne superzvezde Elene Ferrante. Izšel je leta 2006, torej pred Neapeljsko tetralogijo, ki je osvojila bralke in bralce po vsem svetu. Pisateljica se tudi v tem romanu, ki je v prevodu Daše Perme Jurjavčič izšel pri Cankarjevi založbi, z brutalno iskrenostjo loti prespraševanja ženskosti in materinstva v sodobni družbi. Poleg dužbene kritike pisatljica predvsem odpira prostor za soočanje z lastnimi prepričanji, predsodki in tabuji. Izgubljeno hči vam v branje priporoča Urška Henigman.
Ko potres poruši občutek stabilnosti v družbi, se skozi razpoke pokaže praznina, ki se je ljudje v sebi prej niso niti zavedali.
V oddaji Sobotno branje prestavljamo roman Človeške stvari francoske pisateljice Karine Tuil, ki v ospredje postavlja žrtev posilstva iz judovske družine in storilca spolnega napada iz ugledne, vplivne in medijsko prepoznavne družine, ki je del družbene elite. Spregovori o tem, kako se pletejo in trgajo niti znotraj močnih družbenih omrežji in kako to uničujoče vpliva na medosebne, ljubezenske in sorodstvene odnose…
Roman, ki se sprašuje, kakšna je prava narava družbene hierarhije in gospostva? Kdo je zgoraj in kdo je spodaj, ko se srečata dva človeka?
Neveljaven email naslov