Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Resnična zgodba znamenitega berlinskega bordela, v katerem so nacisti s pomočjo mikrofonov in izurjenih prostitutk vohunili celo za predstavniki lastnega režima, prihaja izpod peresa zgodovinarjev in novinarjev Nigela Jonesa, Ursa Brunnerja in Julie Schrammel
Ko pomislimo na nacistični režim, nam je seveda jasno, da ta grozodejstev ni zagrešil le nad judi in drugimi narodnostmi, ki so se znašle pod nemško okupacijo ali na bojiščih, ampak je moral biti tovrsten totalitarni sistem tudi močno notranje represiven in poln vohunjenja in nadzora lastnega prebivalstva. Verjetno pa naša domišljija ne seže tako daleč, da bi si predstavljali, kako nacisti v prisluškovalno središče spremenijo celo elitni bordel v Berlinu, v katerem skriti mikrofoni in izurjene dame vohunijo tudi za visokimi predstavniki nacističnega režima. Sicer resnično zgodbo, ki pa je zavita v meglico mitov in ugank, skuša razvozlati tudi knjiga Salon Kitty: seksualna zgodovina tretjega rajha, ki je nedavno izšla pri založbi Beletrina. Kakšna je zgodba ekskluzivnega bordela in zgodovinski kontekst, v katerem se odvija, so v zelo poljudni in berljivo oblikovani knjigi opisali zgodovinarji in novinarji Nigel Jones, Urs Brunner in Julia Schrammel, za tokratno Sobotno branje pa nam bo nekaj utrinkov iz dela pomagala predstaviti dr. Irena Selišnik z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore.
829 epizod
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Resnična zgodba znamenitega berlinskega bordela, v katerem so nacisti s pomočjo mikrofonov in izurjenih prostitutk vohunili celo za predstavniki lastnega režima, prihaja izpod peresa zgodovinarjev in novinarjev Nigela Jonesa, Ursa Brunnerja in Julie Schrammel
Ko pomislimo na nacistični režim, nam je seveda jasno, da ta grozodejstev ni zagrešil le nad judi in drugimi narodnostmi, ki so se znašle pod nemško okupacijo ali na bojiščih, ampak je moral biti tovrsten totalitarni sistem tudi močno notranje represiven in poln vohunjenja in nadzora lastnega prebivalstva. Verjetno pa naša domišljija ne seže tako daleč, da bi si predstavljali, kako nacisti v prisluškovalno središče spremenijo celo elitni bordel v Berlinu, v katerem skriti mikrofoni in izurjene dame vohunijo tudi za visokimi predstavniki nacističnega režima. Sicer resnično zgodbo, ki pa je zavita v meglico mitov in ugank, skuša razvozlati tudi knjiga Salon Kitty: seksualna zgodovina tretjega rajha, ki je nedavno izšla pri založbi Beletrina. Kakšna je zgodba ekskluzivnega bordela in zgodovinski kontekst, v katerem se odvija, so v zelo poljudni in berljivo oblikovani knjigi opisali zgodovinarji in novinarji Nigel Jones, Urs Brunner in Julia Schrammel, za tokratno Sobotno branje pa nam bo nekaj utrinkov iz dela pomagala predstaviti dr. Irena Selišnik z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Tokrat vam predstavljamo roman Sabo je obstal, ki ga je kot sodoben, intimen roman v enem dahu spisal Oto Horvat, rojen leta 1976 v Novem Sadu, sicer tudi prevajalec iz madžarščine, nemščine, italijanščine, ki zdaj živi in dela v Firencah. To žalostinko v poetičnem slogu, kot so jo poimenovali v založbi pri kateri je izšla – Sanje, je uredil Rok Zavrtanik, prevedla pa jo je Dijana Matković. In prav s prevajalko, smo se o pripovedovalcu, ki se sooča s smrtjo ljubljene osebe in kakor Orfej Evridiki sledi svoji ljubezni v globine žalosti, osamljenosti in bolečine, pogovarjali. Horvat, ki bo konec novembra obiskal Slovenijo, tudi Cankarjev dom, je za roman prejel nagrado Biljane Jovanović in nagrado Mirka Kovača ter bil v finalu za Ninovo nagrado 2014. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Tri popotnice, 49 krajev, 74 zgodb in 256 strani. Knjiga z naslovom Blodnik po Istri: Ne sprašujte za pot, avtoric Agate Tomažič, Tamare Langus in Teje Kleč, opremljena z ilustracijami Milanke Fabjančič, ki je v začetku meseca oktobra izšla v samozaložbi, je potopis, ki ga do zdaj na naših knjižnih policah še ni bilo. Prinaša slogovno zelo različne zgodbe, spomine, nostalgično oziranje v preteklost, osebne vtise, domišljijske zapise, zgodovinske opise, duhovite dovtipe. V samo nekaj tednih po izidu, je knjiga v javnosti požela neznanski uspeh. Kritika, bralke in bralci o Blodniku po Istri govorijo v presežkih, da je bolj zabavno neverjeten kot Štoparski vodnik po vesolju, lahko preberemo, da prinaša tako osebne kot kolektivne spomine, pa humor in solze ganjenosti. Da mu ni para v potopisju. Avtorice same pa so o knjigi zapisale: Usodno bi se ušteli, če bi knjigo imeli za vodnik – če ne drugega, bi hipoma zašli.
Ko so po enoletnem premoru, ki mu je botroval spolni in finančni škandal, ki je pretresel njihovo institucijo, člani švedske akademije, telesa, ki izbira prejemnika Nobelove nagrade za književnost, 10. oktobra letos naposled razglasili nagrajenko za leto 2018, se ni nihče posebej čudil ali razburjal. Kar je, če pomislimo na žolčne odzive, ki zadnja leta pogosto spremljajo odločitev, komu naj pripade najprestižnejša literarna nagrada na svetu, skorajda že presenetljivo. Prestižno priznanje je tokrat očitno šlo v prave roke; prejela ga je svetovno priznana poljska pisateljica, Olga Tokarczuk. Ko pregledujemo njen zdaj ovenčani opus – pet romanov Olge Tokarczuk je v zadnjem desetletju in pol že bilo prevedenih v slovenščino, umetnica pa je leta 2013 prejela tudi našo vilenico –, nikakor ne moremo mimo Jakobovih bukev. Gre za obširen zgodovinski roman, ki ga je pisateljica umestila v 18. stoletje. In čeprav imamo tu opravka z monumentalno fresko o življenju v vzhodni Srednji Evropi pred poltretjim stoletjem, ki se suvereno giblje med različnimi deželami, verami in družbenimi razredi, samo jedro romana predstavlja pripoved o Jakobu Franku in njegovih frankistih – članih skrivnostne, ezoterične in danes večidel pozabljene odpadniške judovske ločine, ki je večidel delovala na vzhodu tedanje Poljske. Prav Jakobovim bukvam smo se posvetili tudi v tokratnem Sobotnem branju in preverjali, zakaj je ta knjiga v očeh svojih bralk in bralcev navsezadnje obveljala za roman, s katerim je Olga Tokarczuk prevetrila oziroma pomladila zvrst zgodovinskega romana. Tako smo v pogovoru z Jano Unuk, ki je delo pred dvema letoma mojstrsko prevedla za založbo KUD Police Dubove, poizvedovali, kako je pisateljica zgodovinski roman prilagodila interesom, potrebam in senzibilnostim 21. stoletja in v isti sapi presegla žanrski model, ki ga je pred dobrim stoletjem pomagal vzpostaviti prvi poljski nobelovec Henryk Sienkiewicz. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Letos mineva 40 let od iranske revolucije, ki je spodnesla krvavi prozahodni režim šaha Reze Pahlavija in ga nadomestila s krvavim teokratskim režimom ajatole Homeinija. V senci te obletnice smo se v tokratnem Sobotnem branju posvetili romanu Dezorientalka francosko-iranske pisateljice Négar Djavadi, ki pripoveduje o Iranu skozi prizmo usode štirih generacij svobodomiselne družine Sadr, družine, ki je v najbolj turbulentnih letih iranskega zgodovine 20. stoletja nasprotovala tako šahu kakor Homeiniju. Kolikšno ceno je morala družina za to načelno, nepraktično, neoportunistično držo navsezadnje plačati, smo preverjali v pogovoru s Suzano Koncut, ki je Dezorientalko prevedla, ter z dr. Primožem Šterbencem, ki je romanu pripisal zgodovinsko poglobljeno spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Če se zazremo v več kot polstoletno zgodovino podeljevanja Sovretove nagrade za najbolje prevedeno leposlovno delo minulega leta, če torej pregledamo seznam knjig, ki so svojim prevajalkam in prevajalcem prinesle prestižno priznanje, hitro ugotovimo, da mojstrice in mojstri prevajanja pravi obseg svojega znanja, veščine in talenta očitno lahko pokažejo takrat, ko prevajajo resnično vrhunska literarna dela. Nič drugače ni letos, ko sta si prestižno priznanje razdelili Breda Biščak (o njenem prevodu romana Avgust dolgo spregledovanega ameriškega klasika Johna Williamsa smo v Sobotnem branju govorili že januarja 2019) in Tatjana Jamnik. Slednja je nagrado prejela za prevod Zgodovine svetlobe, romana, ki govori o nenavadnem in razgibanem življenju svetovno priznanega češkega fotografa prve polovice 20. stoletja, Františka Drtikola. Kako je češkemu pisatelju mlajše srednje generacije, Janu Němcu, uspelo v roman preliti zgodbo o enem izmed pionirjev umetniške fotografije, ki je verjel tako v komunizem kakor v budizem, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Tatjano Jamnik. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Dramaturginja, avtorica, oboževalka Taylor Swift in visoke mode Eva Mahkovic je več let na facebooku našla prostor za svoj umetniški izraz, kjer je med drugim v dnevniških zapisih cinično, ironično in z ravno pravšnjo mero humorja reflektirala svoje življenje. Zdaj so ti zapisi objavljeni v knjigi »na tak dan najbolj trpi mastercard« ki jo Urška Henigman predstavlja v tokratni oddaji.
Pred dobrimi tridesetimi leti so protestniki na Trgu nebeškega miru v Pekingu med protestnimi parolami vzklikali tudi verze iz pesmi Odgovor kitajskega pesnika, znanega pod psevdonimom Bei Dao. Pesem je nastala kot odgovor na neke druge, prav tako zatrte proteste na istem trgu trinajst let prej, generacije mladih Kitajcev pa so jo v vmesnem času dodobra posvojile. Pesem Odgovor odlično povzema duha tistega časa in pričakovanja mladih po vsestranskem, ne samo ekonomskem odpiranju dežele. Toda njenega avtorja Bei Daa od vsega najbolj zanima odpiranje samega jezika in velja za enega najpomembnejših sodobnih kitajskih pesnikov. Izbor njegove poezije s pomenljivim naslovom Nismo nedolžni je zdaj v prevodu Katje Kolšek izšel v dvojezični izdaji pri založbi Beletrina. Oddajo je pripravla Nina Slaček.
Roman Pogovori s prijatelji, irske avtorice Sally Rooney, ki je čez noč požel svetovno slavo in postal domala globalni trend, je nedavno v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica prišel tudi na slovenske knjižne police. Že na naslovnici knjige piše, da gre za prvenec prve velike milenijske avtorice in literarni kritiki pa zanjo pravijo tudi, da je Jane Austin prekariata in Salinger za generacijo Snapchata. O romanu, ki je izšel pri založbi Sanje, smo govorili z urednico Andrejo Udovč.
Bretanja, nekoliko odmaknjena in zapostavljena polotoška regija na pogosto vetrovnem, deževnem in meglenem severozahodu Francije, je prizorišče dogajanja romana 353. člen kazenskega zakonika sodobnega pisatelja srednje generacije, Tanguyja Viela. In kakor nakazuje naslov, v pričujočem delu spremljamo zgodbo, ki se vrti okoli zločina. Že v prvih nekaj odstavkih smo bralke in bralci priča umoru – Martial Kermeur, prvoosebni pripovedovalec in glavni junak romana, med ribarjenjem z motornega čolna v morje kakih pet milj stran od obale pahne Antoina Lazeneca in odpelje. Lazenec se v hladni vodi utopi, policija pa, ko odkrije truplo, hitro izsledi krivca. Ta pred preiskovalnim sodnikom svojega dejanja sploh ne taji, temveč vse lepo prizna. Če je torej vse jasno že na prvih straneh, se menda lahko vprašamo, kakšna kriminalka neki je to? Kakšen roman pravzaprav beremo? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Aleša Bergerja, ki je Vielovo delo prevedel v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Prvega septembra bo minilo osemdeset let od izbruha druge svetovne vojne. O vzrokih in okoliščinah, ki so privedli do največje morije v zgodovini, je bilo do sedaj napisanih že nič koliko knjig. V tokratnem Sobotnem branju bomo vzeli v precep delo Normana Ohlerja Popolna omama – droge v tretjem rajhu. Nemški publicist med številnimi zgodovinskimi dejstvi, ki jih moramo upoštevati, ko razmišljamo o Hitlerju, nacizmu in vojni, izpostavlja načrtne in sistematične zlorabe mamil tako v nemški vojski kot tudi v nemškem državnem vodstvu. Kako so torej trde droge vplivale na potek svetovnega spopada, je Iztok Konc preveril v pogovoru z zgodovinarjem dr. Andrejem Studnom. Foto: Goran Dekleva
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Dve leti po prvencu Poletje v gostilni je na policah knjigarn drugi roman pisateljice in publicistke Lare Paukovič Malomeščani, ki je izšel pri založbi Litera. Avtorica tokrat v središče postavi privlačno mlado žensko z univerzitetno izobrazbo, svojim stanovanjem in redno zaposlitvijo v oglaševalski agenciji. Vendar videz vara, za samostojno in neodvisno podobo je vse prej kot navdihujoča, samozavestna, emancipirana posameznica. Oddajo je pripravila Urška Henigman.
Večji ko je vpliv Kitajske na svetovne zadeve, pomembneje se zdi poznati kitajsko miselnost, kitajsko umetnost, kitajsko književnost. Toda: kje neki začeti? Katera vrata, ki vodijo k boljšemu razumevanju veličastne, tritisočletne civilizacije na oni strani Velikega zidu, se najlažje odpirajo? – Številni poznavalci so prepričani, da je specifičnega duha Kitajske najbolje začeti spoznavati ob prebiranju poezije, nastale pred kakimi trinajstimi stoletji, v času dinastije Tang (618-907). Takrat so namreč ustvarjali Li Bai, Du Fu, Wang Wei in drugi, ki so najprej že med samimi kitajskimi pozneje pa tudi med zahodnimi bralci obveljali za umetnike nesmrtnega genija. Zato smo v tokratnem Sobotnem branju v precep vzeli Svet v kaplji rose, prvo neposredno iz klasične kitajščine v slovenščino prevedeno antologijo tangovske lirike, ki jo je za založbo Aristej pred nedavnim pripravila sinologinja dr. Maja Lavrač. Izjemno umetniško moč tega pesništva nam je pomagala razkrivati pesnica, predlanska Jenkova nagrajenka Veronika Dintinjana. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Knjiga Julij avgusta pisatelja in prevajalca Branka Gradišnika bo s svojim podnaslovom Strogo zaupno po Zakavkazju bralce in bralke nemara spomnila na celo vrsto Gradišnikovih del, ki jih prav tako povezuje ta skupni imenovalec, ime strogo zaupno. Tokrat se je Gradišnik z družino odpravil v Gruzijo in Armenijo in sicer pod okriljem turistične agencije. V značilnem Gradišnikovem humornem slogu je tako skoraj več pozornosti namenjene raznim virom turističnega udobja in še bolj neudobja, kot so hoteli, stranišča ali prevozna sredstva, kot pa deželama, po katerih potujejo. Toda, kot pravi Gradišnik, cerkve so si podobne, ljudi pa lahko spoznavaš v nedogled.
“Glej, jaz ne predavam in ne dajem miloščine – ko dajem, dajem sebe.” Iskreno, v srčiki biti preprosto in vseobsegajoče. In ravno zato, ker – o sebi, iz sebe – tako avtentično, resničnostno … je lahko tudi za druge. Za slehernika, ki bo pridržal v rokah to človekoljubno poezijo, eno najodmevnejših pesniških zbirk vseh časov, najbolj pomembnega ameriškega pesnika 19. stoletja, ki prav zares slavi in opeva slehernika, naravo, celotno stvarstvo. Letošnja 200. obletnica rojstva Walta Whitmana, tega velikega domoljuba tudi, se zdi odlična priložnost za posodobljeno izdajo njegovih ikoničnih Travnih bilk, ki jih je prevedel Peter Levec, uredil in izdal, tudi oblikoval – založnik Žiga Valetič pri založbi Grafični atelje Zenit. Vabljeni, da prisluhnete pogovoru z založnikom, v oddaji pa bo tudi nekaj Whitmanovih pesniških odlomkov, ki jih je interpretiral Renato Horvat. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Freddie Mercury se je kot karizmatičen pevec, pisec besedil in glasbe za vedno vpisal v zgodovino in v srca svojih oboževalk in oboževalcev. O njem še vedno govorijo in pišejo kot o legendi in velikanu rocka. Za vedno bo ostal v spominu nastop skupine Queen in Freddija Mercurya leta 1985 na dobrodelnem koncertu Live Aid za pomoč žrtvam lakote v Etiopiji. Tako kot glasbeno, je bilo pestro tudi njegovo zasebno življenje; od nadarjenega fanta iz Zanzibarja do zvezdnika svetovnega formata in do bolezni, ki se je končala z njegovo smrtjo. O marsičem lahko beremo v novejši biografiji legendarnega pevca z naslovom Freddie Mercury Bohemian rhapsody. Napisala jo je glasbena novinarka in kolumnistka Lesley-Ann Jones, ki je za časopise in njihove priloge o glasbeni sceni poročala od zgodnjih osemdesetih do devetdesetih let. Življenje velikana rokovske glasbe je predstavila iz različnih zornih kotov – o njem nam govorijo glasbeni kolegi, ljudje iz medijev in glasbene industrije, znanci, prijatelji, bližnji. Biografijo izjemnega Freddija Mercurya, predvod je izšel pri založbi Učila, smo za oddajo Sobotno branje prelistali z radijskim glasbenim urednikom Andrejem Prezljem. Foto: Iztok Konc
Veliki srbski književnik druge polovice 20. stoletja, Danilo Kiš, je bil prepričan, da pisatelj mora pa obenem tudi ne sme pisati o politiki. Prepričan je bil, da literatura mora pa obenem tudi ne sme biti prostor, kjer se lahko do konca razmahne čista ustvarjalna domišljija. Verjel je, da mora pisatelj vselej stati sam, da mora biti neodvisen od institucij, ideologij in množic, a da je vseeno usodno odgovoren pred človeštvom. Kako je Kiš ta paradoksalna prepričanja razreševal in kako je iz vsega tega navsezadnje zrasla izjemna umetnost, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju na Prvem, ko smo v precep vzeli zbirko Kiševih esejev Homo poeticus, ki so v prevodu Dijane Matković pred nedavnim izšli pri založbi Beletrina. S prevajalko se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Kakšen bi bil svet, če bi v njem poleg ljudi živeli tudi mamuti? In to taki mamuti, ki govorijo in se vozijo z letali, ki delajo v tovarnah in na poljih, na univerzah in v knjižnicah, ki pijejo čaj in kockajo? Kako bi se ujeli z ljudmi? Bi tu prihajalo do trenj in izključevanja – ali pa bi se vsi skupaj ujeli v harmoniji in simbiozi? To nenavadno idejo v Mamutih, svojem romanesknem prvencu, vešče preigrava pesnik in prevajalec Jernej Županič. Kakšen svet navsezadnje naslika v knjigi, ki je pred nedavnim prejela ugledno nagrado, Kritiško sito, za najboljše leposlovno delo lanskega leta, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Peto romaneskno delo pisateljice Gabriele Babnik že s svojim naslovom Tri smrti aludira tako na notranjo strukturo kot tudi na samo vsebino knjige. Posnemajoč francosko pisateljico Marie N’Diaye in njen roman Tri močne ženske na katerega se z medbesedilnostjo, delo navezuje, so Tri Smrti zasnovane kot triptih treh osrednjih protagonistk. Tako so zapisali pri založbi Beletrina, kjer je delo pred kratkim izšlo. V oddaji Sobotno branje se bomo pogovarjali z avtorico romana Gabrielo Babnik.
So dnevi, ki jih nikoli ne pozabimo. Dnevi, ki usmerijo našo življenjsko pot. So dnevi, ki nas za vedno zaznamujejo. Tak dan je bila za mlado služkinjo Jane praznična materinska nedelja leta 1924. »Bil je marec 1924. Ni bil junij, a dan je bil podoben junijskemu,« je v romanu Materinska nedelja napisal pisatelj Graham Swift. Gre za zgodbo o ljubezni, izgubi in razmerju moči, pa tudi za zgodbo o pametni, svobodomiselni ter iznajdljivi mladi ženski. To je 22-letna služkinja Jane Fairchild. Že več let ima skrivno razmerje z bogatim dedičem s sosednjega posestva Paulom Sheringhamom. Paul jo prav na to materinsko nedeljo prvič povabi k sebi domov, vedoč, da bo hiša prazna in samo njuna, srečanje pa morda zadnje, saj je pred njim poroka s primernejšim dekletom … O kratkem romanu Grahama Swifta Materinska nedelja se bosta v oddaji Sobotno branje pogovarjala prevajalka Katarina Mahnič in Iztok Konc. Foto: Iztok Konc
Neveljaven email naslov