Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skozi prizmo romana nemškega nobelovca, umeščenega v sredino 17. stoletja, ob konec uničujoče tridesetletne vojne, se pokaže, da sta jezik in literatura lahko poslednje vezivo družbe, ki se je raztreščila na tisoč koscev
Nemškega pisatelja Günterja Grassa, leta 1999 tudi prejemnika Nobelove nagrade za književnost, se je pri nas njega dni obilo prevajalo in bralo, v zadnjem času pa je, se zdi, interes za njegovo literaturo nekoliko upadel. Tako je bilo po izidu slovenskega prevoda njegovega poznega romana Po rakovo treba čakati kar 22 let, da je na naše knjižne police prišel kak nov Grass – in sicer kratek roman s konca sedemdesetih, Srečanje v Telgteju, ki je pri nas zdaj izšel pod založniškim okriljem Kulturnega centra Maribor.
Pa vendar to ne pomeni, da nam Grass danes nima ničesar tehtnega več sporočiti; prav nasprotno. Srečanje v Telgteju – gre za kratek zgodovinski roman, umeščen v sredino 17. stoletja, ob konec uničujoče tridesetletne vojne med nemškimi protestanti in katoličani – nas namreč vabi k premisleku, kaj je potrebno storiti, da bi našli pot iz začaranega kroga vojne, pobijanja, požiganja, posiljevanja in stradeža ter položili temelje civiliziranemu bivanju v miru.
V tem kontekstu pa imajo, če sledimo pričujočemu Grassovemu pisanju, očitno nepričakovano pomembno vlogo pesniki in pisatelji. Zakaj natanko? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Urško P. Černe, ki je Srečanje v Telgteju prevedla in mu pripisala spremno besedo.
foto: Goran Dekleva
831 epizod
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Skozi prizmo romana nemškega nobelovca, umeščenega v sredino 17. stoletja, ob konec uničujoče tridesetletne vojne, se pokaže, da sta jezik in literatura lahko poslednje vezivo družbe, ki se je raztreščila na tisoč koscev
Nemškega pisatelja Günterja Grassa, leta 1999 tudi prejemnika Nobelove nagrade za književnost, se je pri nas njega dni obilo prevajalo in bralo, v zadnjem času pa je, se zdi, interes za njegovo literaturo nekoliko upadel. Tako je bilo po izidu slovenskega prevoda njegovega poznega romana Po rakovo treba čakati kar 22 let, da je na naše knjižne police prišel kak nov Grass – in sicer kratek roman s konca sedemdesetih, Srečanje v Telgteju, ki je pri nas zdaj izšel pod založniškim okriljem Kulturnega centra Maribor.
Pa vendar to ne pomeni, da nam Grass danes nima ničesar tehtnega več sporočiti; prav nasprotno. Srečanje v Telgteju – gre za kratek zgodovinski roman, umeščen v sredino 17. stoletja, ob konec uničujoče tridesetletne vojne med nemškimi protestanti in katoličani – nas namreč vabi k premisleku, kaj je potrebno storiti, da bi našli pot iz začaranega kroga vojne, pobijanja, požiganja, posiljevanja in stradeža ter položili temelje civiliziranemu bivanju v miru.
V tem kontekstu pa imajo, če sledimo pričujočemu Grassovemu pisanju, očitno nepričakovano pomembno vlogo pesniki in pisatelji. Zakaj natanko? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Urško P. Černe, ki je Srečanje v Telgteju prevedla in mu pripisala spremno besedo.
foto: Goran Dekleva
Z romanom Enaka glasba smo v slovenščini prvič dobili delo v svetu zelo uveljavljenega indijskega pisatelja Vikrama Setha. Toda bralci, ki bi pričakovali kak nov vpogled v Indijo in indijsko kulturo, bi se zelo zmotili. Sethov literarni opus je tako formalno kot vsebinsko namreč izredno raznolik in Enaka glasba je nedvomno njegov "evropski" roman. In kot pove že naslov, ima v njem osrednjo vlogo glasba, konkretneje evropska klasična glasba. Romanu Enaka glasba, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki Cankarjeve založbe, in njegovemu zanimivemu avtorju smo se posvetili v oddaji Sobotno branje.
Dr. Robert Lustig nam v svoji knjigi Mastna laž ali grenka resnica o sladkorju odpira oči, da je za veliko zdravstvenih problemov kriv sladkor. Tega avtor, priznani ameriški zdravnik, označi kar za strup in opozarja, da je z njim prežeta skoraj vsa predelana hrana. Problem je v tem, da se je v zadnjega pol stoletja poraba nekdaj redke začimbe potrojila. Kot poudarja Lustig je sladkor glavni krivec za naše kronično širše postave, za povečano tveganje diabetesa tipa 2 in nabor drugih bolezni. V tokratnem sobotnem branju smo prelistali povsem svež prevod založbe UMco.
V tokratnem Sobotnem branju smo se posvetili enajsti pesniški zbirki Milana Jesiha z naslovom Lahkoda. Ob zbirki, ki prinaša obilje pesmi v prepoznavni pesniški govorici enega večjih mojstrov slovenskega jezika, smo se s pesnikom pogovarjali o pisanju pesmi, o jeziku in o pomenu poezije v današnjem času. Milan Jesih pa nam je interpretiral tudi dve pesmi iz nove zbirke.
Zdaj, ko je zima naposled pokazala svoje zobe in življenje po Sloveniji grenijo sneg, žled in poledica, našo domišljijo vse bolj vznemirja misel na lagodne, tople, sončne dni. No, prav ta čas pa se najlepše potuje po deželah Indokine. Nebo nad Burmo in Laosom, nad Tajsko, Kambodžo in Vietnamom je v prvih mesecih leta namreč malodane brez oblačka, monsun je le še oddaljen spomin, temperature pa so, četudi prav poletno razžarjene, vendarle obvladljive celo za zmernega podnebja vajene Evropejce. Zato se bomo v tokratnem Sobotnem branju zatopili v delo Vedeževalec mi je rekel, izvrsten potopis italijanskega novinarja Tiziana Terzanija, ki je leta 1993 vandral po morskih poteh, cestah in železnicah jugovzhodne Azije. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Ne samo ljubitelji nogometa in športa nasploh, vsak bo z zanimanjem bral biografijo o švedskem nogometašu Zlatanu Ibrahimoviću. Knjigo je posvetil družini in vsem otrokom, ki so drugačni, ki nekoliko izstopajo in ki so izločeni zaradi popolnoma napačnih razlogov: »V redu je biti drugačen, verjemite mi - meni se je izplačalo.« Oddajo je pripravila Helena Premrl.
Joseph Anton je ime, ki je enajst let zakrivalo »prekletega« pisatelja Salmana Rushdieja. Pol leta po izidu njegovega tretjega romana Satanski stihi je iranski verski voditelj ajatola Homeini zahteval njegovo smrt in za Rushdieja se je običajno življenje uspešnega pisatelja končalo. Nanj se je usula povodenj groženj s smrtjo in začela so se dolga leta skrivanja. »Nič takšnega ni, kot je običajno življenje« med drugim zapiše v svojih spominih, ki nosijo njegovo maskirno ime Joseph Anton. 700 strani dolga avtobiografija v značilnem Rushdiejevem slogu, ki je izšla pri založbi Modrijan, nazorno prikaže neobičajno življenje pisatelja, ki je iz javnega življenja »izginil na naslovnice«.
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Zdravnik, ki ga je naveza s farmacevtskim podjetjem stala mesta predstojnika oddelka. Poslovnež dvomljivega slovesa z udbaško preteklostjo. In mladi borzni posrednik, ki mu je propadel posel s certifikati. Kaj se zgodi, ko to le na videz nenavadno trojico združi pohlep? Prisluhnite oddaji Sobotno branje. Predstavili bomo roman slovenskega zdravnika, esejista in pisatelja Alojza Ihana z naslovom Slike z razstave. Oddajo je pripravil Iztok Konc.
Himalaja. Beseda sama v sanskrtu pomeni domovanje snega. Mogočna gorska pregrada, skrivnostna in težko dostopna, o kateri se je zato spletlo veliko legend. In zato že od nekdaj v ljudeh tli želja, da bi to mogočno stvaritev narave tudi raziskali. Viki Grošelj je eden tistih srečnežev, ki mu je večkrat uspelo pogledati na svet z višine več kot 8000 metrov. Je tudi eden tistih srečnežev, ki svoja doživetja rad podeli z bralci kot avtor številnih knjig. V svoji zadnji zaokroži pot čez vseh 14 osemtisočakov, spoznamo uspehe in tudi težke trenutke doživetij, ki so pri osvajanju najvišjih gora žal neizogibni. »Velikani Himalaje« Vikija Grošlja so zato dragoceno popotovanje, ki ne bo nikoli končano. Oddajo je pripravila Lucija Fatur.
»Potica je v zavesti Slovenca nekaj praznično samoumevnega«, piše v knjigi Potice iz Slovenije prof. dr. Janez Bogataj. Vsak praznik v letu ima lahko svojo. Božič orehovo, dan samostojnosti in enotnosti pa potico s suhim sadjem. Priznani etnolog v svoji zadnji monografiji najprej stre enigmo o izvoru in razvoju te sladice. Preseje njeno prisotnost v jedilnikih slovenskih pokrajin in jo primerja s podobnim pecivom v Evropi. Potico prepozna tudi kot navdih kulturnega ustvarjanja in simbol naše države. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek.
Profesor doktor Bogomil Ferfila, vodja Ameriških in svetovnih študij na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, je v knjigi Popotniške stopinje Severne Amerike 1972 - 2012, ki je izšla v zbirki Svet na dlani Založbe FDV. zbral 40 let potopisov s svojjih potovanj. Avtorja knjige smo med drugim vprašali, v katero poglavje knjige bi odpotoval, če bi imel časovni stroj. Oddajo je pripravila Urška Henigman.
»Trideset let sem star, najbolj nora leta bi morala biti za mano, in čeprav danes pravijo, da so trideseta nova dvajseta, bo moja malha pustolovščin ostala prazna,« nas v svoj svet uvede Herman Vitežnik, protagonist prvenca avtorja Miha Stoparja, ki v svojem delu govori o odraščanju v tranzicijskih in turbulentnih časih, kjer junak išče svojo identiteto v malem mestu – Vipavi, kjer so vsi zvezde, od župana do rekorderja v pitju špricerjev. O romanu z naslovom Herman Vitežnik smo spregovorili s publicistko Majo Žvokelj. Oddajo Sobotno branje je pripravila Martina Černe.
Česa vsega ljudje ne počnemo, da bi ohranili svojo vitalnost. Nekateri se, na primer, zagrizeno ukvarjajo s športom, drugi veliko pozornosti posvečajo svoji prehrani, spet tretji verjamejo, da pomaga reševanje križank. No, roman Na Zgornji Maslovki sodobne rusko-izraelske pisateljice Dine Rubine pa nam dopoveduje, da nič ne poživlja tako kot umetnost. Je potemtakem obisk galerije lahko tako učinkovit kot obisk fitnes centra? – Preverjamo v današnjem Sobotnem branju, ki ga je pripravil Goran Dekleva.
Dela sodobne umetnosti v svetu dosegajo vrtoglave cene, ki gredo v milijone evrov. Gospodarska kriza se trga sodobne umetnosti skorajda ni dotaknila. Francoski novinarki Daniele Granet in Catherine Lamour sta dve leti raziskovali, kakšne zakonitosti se skrivajo v ozadju tega elitnega posla, in svoje ugotovitve predstavili v knjigi Velike in male skrivnosti sveta umetnosti. V ta svet smo s prevajalcem knjige in umetnostnim kritikom Branetom Kovičem pogledali v oddaji Sobotno branje.
Zdi se, da se slovenski film vnovič prebuja. Kot vedno je za razumevanje sedanjosti dobrodošel pogled v preteklost. Maškarada je knjiga, ki vam bo na novo odkrila slovenske filme in preobrnila pogled na zgodovino slovenskega filma, so zapisali pri založbi UMco. Avtor knjige marcel Štefančič, jr. namreč pravi, da knjiga skuša pokazati, kako se je v slovenskih socialističnih filmih zrcalila svetovna zgodovina filma in kako je svetovna zgodovina filma podžigala strašne fantazije slovenskega filma. O knjigi se je z urednikom Samom Rugljem pogovarjala Urška Henigman.
Ko govorimo o drugi svetovni vojni, praviloma ne mislimo na Avstralijo. A najmanjša celina le ni bila - kot dokazuje tudi zadnji, posthumno izdani roman edinega avstralskega nobelovca, Patricka Whita - izvzeta iz nemirnega in krvavega časa. V Whitovem Visečem vrtu tako beremo o dečku Gilbertu in deklici Irene, ki sta, potem ko v vojni vihri izgubita vsak po enega starša, pred svetovno morijo prisiljena pribežati v predmestje Sydneyja in si tam ustvariti novo življenje in novo identiteto. Njuno zgodbo, ki se žalostno ponavlja tudi v današnjem času, bomo podrobneje osvetlili v tokratnem Sobotnem branju.
Novinar Vasja Badalič v svoji knjigi Teror "trajne svobode" piše o svojih izkušnjah v Afganistanu in Pakistanu, ki ju je večkrat obiskal v zadnjih petih letih ter o dogajanju tam poda zelo kritično sliko.
O KOMEDIJI OSLI TITA MAKCIJA PLAVTA SE JE S KLASIČNIM FILOLOGOM DR. MARKOM MARINČIČEM POGOVARJAL GORA DEKLEVA.
Neveljaven email naslov