Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila Manca G. Renko, doktorica zgodovine, urednica AirBeletrine, umetniška vodja festivala Fabula, publicistka in avtorica

Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila Manca G. Renko, doktorica zgodovine, urednica AirBeletrine, umetniška vodja festivala Fabula, publicistka in avtorica

Manca G. Renko je, kot ste lahko ugotovili že v podnaslovu, ženska številnih nazivov. Knjige so njena strast, a jih noče vsiljevati ljudem, saj se ji to ne zdi primerno. Kako pa bi knjige skušala približati ljudem?

“Moj odgovor je v resnici zelo dolgočasen: knjiga je zelo zabavna stvar, ki ti da novo dimenzijo v življenju in ga popestri.”

V zadnjem obdobju svet in predvsem Hollywood pretresajo razkritja o spolnem nadlegovanju žensk, a tako je tudi v drugih sferah, v glasbeni industriji ali modi. Že v mlajših letih je bila tudi sama, kot velika večina deklet, izpostavljena nadlegovanju sošolcev, a to je bilo po njenih besedah takrat nekaj tako normalnega, da so bili številni dogodki potisnjeni v pozabo.

“Včasih je bilo normalno, da so fantje v osnovni šoli grdo ravnali z dekleti, učiteljice pa so govorile, naj bomo vesele, da smo jim všeč.”

Ljubljana je njeno mesto in z leti so v ospredje prišle tudi prioritete, številna potovanja pa so se umaknila iz prvega plana. Prizna, da je postala “zapečkarica” in da uživa v udobju.

“V mlajših letih sem mislila, da bo Ljubljana premajhna zame. Z leti pa ugotoviš, da potrebuješ tistih pet prijateljev in da želiš konec tedna preživeti z njimi in ne v tuji državi.”

Majhnost naše dežele ima svoje pozitivne in negativne lastnosti. Zelo težko je jasno izražati svoje mnenje, saj lahko hitro užališ soseda ali pa partnerja od prijateljice …

“Stališča ljudi so zaradi tega (pre)redko izražena, saj je v naravi človeka, da se nerad spušča v konflikte.”