Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila Manca G. Renko, doktorica zgodovine, urednica AirBeletrine, umetniška vodja festivala Fabula, publicistka in avtorica
Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila Manca G. Renko, doktorica zgodovine, urednica AirBeletrine, umetniška vodja festivala Fabula, publicistka in avtorica
Manca G. Renko je, kot ste lahko ugotovili že v podnaslovu, ženska številnih nazivov. Knjige so njena strast, a jih noče vsiljevati ljudem, saj se ji to ne zdi primerno. Kako pa bi knjige skušala približati ljudem?
“Moj odgovor je v resnici zelo dolgočasen: knjiga je zelo zabavna stvar, ki ti da novo dimenzijo v življenju in ga popestri.”
V zadnjem obdobju svet in predvsem Hollywood pretresajo razkritja o spolnem nadlegovanju žensk, a tako je tudi v drugih sferah, v glasbeni industriji ali modi. Že v mlajših letih je bila tudi sama, kot velika večina deklet, izpostavljena nadlegovanju sošolcev, a to je bilo po njenih besedah takrat nekaj tako normalnega, da so bili številni dogodki potisnjeni v pozabo.
“Včasih je bilo normalno, da so fantje v osnovni šoli grdo ravnali z dekleti, učiteljice pa so govorile, naj bomo vesele, da smo jim všeč.”
Ljubljana je njeno mesto in z leti so v ospredje prišle tudi prioritete, številna potovanja pa so se umaknila iz prvega plana. Prizna, da je postala “zapečkarica” in da uživa v udobju.
“V mlajših letih sem mislila, da bo Ljubljana premajhna zame. Z leti pa ugotoviš, da potrebuješ tistih pet prijateljev in da želiš konec tedna preživeti z njimi in ne v tuji državi.”
Majhnost naše dežele ima svoje pozitivne in negativne lastnosti. Zelo težko je jasno izražati svoje mnenje, saj lahko hitro užališ soseda ali pa partnerja od prijateljice …
“Stališča ljudi so zaradi tega (pre)redko izražena, saj je v naravi človeka, da se nerad spušča v konflikte.”
Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila Manca G. Renko, doktorica zgodovine, urednica AirBeletrine, umetniška vodja festivala Fabula, publicistka in avtorica
Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila Manca G. Renko, doktorica zgodovine, urednica AirBeletrine, umetniška vodja festivala Fabula, publicistka in avtorica
Manca G. Renko je, kot ste lahko ugotovili že v podnaslovu, ženska številnih nazivov. Knjige so njena strast, a jih noče vsiljevati ljudem, saj se ji to ne zdi primerno. Kako pa bi knjige skušala približati ljudem?
“Moj odgovor je v resnici zelo dolgočasen: knjiga je zelo zabavna stvar, ki ti da novo dimenzijo v življenju in ga popestri.”
V zadnjem obdobju svet in predvsem Hollywood pretresajo razkritja o spolnem nadlegovanju žensk, a tako je tudi v drugih sferah, v glasbeni industriji ali modi. Že v mlajših letih je bila tudi sama, kot velika večina deklet, izpostavljena nadlegovanju sošolcev, a to je bilo po njenih besedah takrat nekaj tako normalnega, da so bili številni dogodki potisnjeni v pozabo.
“Včasih je bilo normalno, da so fantje v osnovni šoli grdo ravnali z dekleti, učiteljice pa so govorile, naj bomo vesele, da smo jim všeč.”
Ljubljana je njeno mesto in z leti so v ospredje prišle tudi prioritete, številna potovanja pa so se umaknila iz prvega plana. Prizna, da je postala “zapečkarica” in da uživa v udobju.
“V mlajših letih sem mislila, da bo Ljubljana premajhna zame. Z leti pa ugotoviš, da potrebuješ tistih pet prijateljev in da želiš konec tedna preživeti z njimi in ne v tuji državi.”
Majhnost naše dežele ima svoje pozitivne in negativne lastnosti. Zelo težko je jasno izražati svoje mnenje, saj lahko hitro užališ soseda ali pa partnerja od prijateljice …
“Stališča ljudi so zaradi tega (pre)redko izražena, saj je v naravi človeka, da se nerad spušča v konflikte.”
Prvakinja ljubljanske Drame s svojo karizmatično igralsko prezenco ustvarja nepozabne vloge, igri se posveča tudi kot režiserka ter profesorica dramske igre in umetniške besede na AGRFT.
Nevrolog se pri svojem kliničnem in raziskovalnem delu ukvarja z možgani, predava na medicinski fakulteti, izjemno dejaven je tudi pri ozaveščanju javnosti o pomenu možganov v bolezni in zdravju.
Gledališki in filmski igralec, ki izzivom in priložnostim sledi tudi na samostojni poti, v svojih avtorskih projektih išče nove motive in izraze, zvest ostaja gledališkemu in filmskemu občinstvu.
Najboljša športna plezalka na svetu, ki jo prihodnje leto čaka nastop na olimpijskih igrah v Tokiu.
Zdravnica in glasbenica, kot specializantka nevrologije dela v epileptološki ambulanti v ljubljanskem kliničnem centru, poje in ustvarja v skupini Neomi.
Ameriški pisatelj in umetnostni zgodovinar, ki je doktoriral iz Plečnikove arhitekture.
Rudi Rizman je družbeno angažiran intelektualec kritične misli ter neomajen zagovornik človekovih pravic in demokracije.
Redni profesor za psihološko metodologijo na ljubljanski filozofski fakulteti in gostujoči profesor na tujih univerzah.
Pred dvema desetletjema je postala prva nogometna sodnica pri nas.
Reševal je na motorju, v helikopterju, avtomobilu, zdaj predaja znanje drugim, izobražuje in predava. Reševanje je njegovo življenje, pravi, glasba, ki jo ustvarja, je njegova spodbuda in njegov vzporedni svet.
Pripoveduje zgodbe ljudi v duhu časa, v katerem živimo, v družbi, kjer smo vse bolj vsaksebi, in nas nagovarja z zanj bistvenim: z razmislekom o človeku in človeškem.
Pisateljica, kmetica, novinarka in ustanoviteljica kolektiva Zelena centrala.
Bosonogi rekreativni tekač z bogato kilometrino. Poznan je tudi kot bloger, kolumnist ter soustanovitelj Vitezov dobrega teka in Nočne 10ke.
Pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec, začetnik pouličnega in improvizacijskega gledališča ter ustanovitelj in vodja Rozinteatra.
Psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za psihiatrijo ljubljanske Psihiatrične klinike, večkrat nagrajen ljubiteljski igralec ter član Šentjakobskega gledališča.
Meteorolog pri Agenciji RS za okolje.
Mednarodno uveljavljena skladateljica, ki je s svojimi deli osvojila številne mednarodne koncertne odre, prva Slovenka, katere skladbo so izvedli na londonskem festivalu BBC Proms.
Jadralka, popotnica, pisateljica, ki svet že desetletje spoznava z jadrnico, zadnja tri leta je jadrala med otoki v Francoski Polineziji
Najuspešnejši slovenski paraplavalec, evropski in svetovni prvak, dvakratni športnik leta.
Magistriral je iz violončela, poučuje na glasbeni šoli, je komik, imitator, satirik in Ježkov nagrajenec.
Neveljaven email naslov