Tokratna oddaja je predvsem v znamenju ohranjanja slovenske besede. Odpravili smo se na največjo dvojezično osnovno šolo v Porabju, na Gornji Senik, kjer so za bodoče učence pripravili dan odprtih. Na predstavitev šole je prišlo 14 otrok in njihovih staršev, ki so si ogledali šolo in se seznanili z načinom pouka ter njegovimi prednostmi. Drugačna je slika na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, opozarja višja svetovalka za slovensko šolstvo Valerija Perger. Na šolo večinoma vpisujejo otroke iz Monoštra in okolice, ki pridejo zaradi ugodnosti, ki jih šola ponuja in ne zaradi učenja slovenskega jezika, razočarano ugotavlja in ob tem opozarja na nevarnost, da v prihodnjem šolskem letu ostanejo brez učiteljev. Ti morajo namreč skladno za novo zakonodajo opraviti izpit iz slovenskega jezika, pet učiteljic pa tega izpita nima, zato se bojijo, da bodo šolo v Števanovcih zapustile. In kaj meni o pobudi murskosoboškega župana, da bi jim na pomoč priskočili brezposelni učitelji iz Slovenije? Pobuda je zanimiva, vendar bi pričakovala, pravi, da bi se župan o tem pogovarjal s pristojnimi za dvojezično šolstvo v Porabju, torej z državno slovensko samoupravo, ki upravlja z obema dvojezičnima šolama, česar pa ni storil. Tudi zato s predsednikom državne samouprave Martinom Ropošem v kratkem načrtujeta obisk v Murski Soboti. Ob tem Valerija Perger vnovič poziva pristojne na slovenskem šolskem ministrstvu, naj najdejo sistemsko, dolgoročno rešitev, s katero bi uredili pomoč učiteljice – asistentke in vzgojiteljice – asistentke iz Slovenije, ki iz leta v leto trepetata, ali se bo dejavnost nadaljevala in jima bodo podaljšali pogodbe. Višja svetovalka za slovensko šolstvo Valerija Perger zato apelira na pristojne slovenske šolske oblasti:

“Pozivam jih, naj se najde optimalna rešitev za kadrovski primanjkljaj v Porabju, kajti v nasprotnem primeru se bodo, kot kaže, šole res zaprle in to zaradi takšnih stvari in ne zato, da ne bi bilo interesa ali otrok.”

O pouku slovenskega jezika v Gradcu se pogovarjamo s predstavnikom staršev maternega pouka Markom Jernejem, koroškim Slovencem, ki je po končanem študiju ostal na avstrijskem Štajerskem. O ohranjanju maternega jezika pa razmišljata tudi pesnica Cvetka Lipuš, ki je že pred dvema desetletjema odšla v svet, in Franc Merkač, vsestranski ustvarjalec, ki ga oznaka “zamejec”, pravi, žali. Med drugim predlaga preimenovanje Urada za SLovence v zamejstvu in po svetu.

Spoznate lahko rojakinji iz Furlanije – Julijske krajine Berto Vremec in Ljubo Smotlak, letošnji dobitnici nagrade Nadje Maganja Jevnikar. Avtorico šolskega učbenika, organizatorko letnih kolonij in skavtskih taborov Ljubo Smotlak je nagrada prijetno presenetila. Tako kot je bila presenečena tudi cerkvena pevka Berta Vremec, dolga leta aktivna v Zvezi cerkvenih pevskih zborov in pri urejanju arhiva župnika Andreja Zinka na Opčinah.

Vabimo pa vas tudi na potovanje po zgodovinskih poteh in cestah Gorskega kotarja. Gre za projekt, s katerim bi lahko spodbudili razvoj turizma na tem območju. Kako? Prislunite oddaji!