Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 13.4.2015

13.04.2015


Na našem tokratnem potovanju med Slovenci po sosednjih državah smo zavili v Kanalsko dolino, na skrajni sever Furlanije Julijske krajine. Predsednica tamkajšnjega Slovenskega kulturnega središča Planika Nataša Gliha Komac opozarja, da bi morala Slovenija aktivneje pomagati pri pouku slovenskega jezika in delovanju samega društva. Lokalne oblasti podpirajo uvedbo pouka slovenskega jezika na vseh stopnjah, vendar bi morale svoje storiti tudi deželne oblasti in pristojni za slovensko šolstvo, pravi Nataša Gliha Komac, znanstvena sodelavka in raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša:

“Mislim, da lahko mirno povemo, da je za letošnje leto država Slovenija namenila delovanju SKS Planika 1900 evrov in ta sredstva so namenjena za rednemu delovanju (pouk slovenščine, glasbena šola). Seveda dobimo tudi neko podporo dežele, pri čemer se ta sredstva vedno izplačujejo za nazaj. Tako, da za letošnje leto niti ne vemo, kaj se bo zgodilo. Poleg tega se je tudi financiranje na italijanski strani trenutno spremenilo in če tu ne bi bilo iznajdljivosti, prijavljanja na različne projekte, predvsem pa predanosti in veliko, veliko prostovoljnega dela, je vprašanje, koliko in kako bi središče lahko sploh preživelo.”

In še konkreten primer, na katerega opozarja predsednica SKS Planika; lani je društvo obogatilo svojo knjižnico s ker 6000 enotami, podarjeno dediščino etnologa, profesorja Janeza Dolenca, toda zaradi pomanjkanja denarja trenutno ne vedo, kako nakupiti knjižne police, da bi lahko knjižnico ustrezno opremili. Daljši pogovor z Natašo Gliha Komac lahko poslušate v tokratni oddaji, na spletni strani SKS Planika Kanalska dolina pa si lahko ogledate dejavnosti društva in njihove projekte.

Kakšna pa bo prihodnost Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev? Sodeč po informacijah iz Celovca obeti niso dobri. Denarja za nemoteno izhajanje tega časnika bo kmalu zmanjkalo, zato so se morali pristojni zateči k drastičnim ukrepom. Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip in predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm sta morala, pojasnjuje Olip, odpustiti urednike:

“Ko smo naredili temeljito finančno analizo in napoved za letos, smo ugotovili, da lahko Novice izhajajo le še do junija oziroma do zgodnje jeseni. Na osnovi tega sva morala z Marjanom Šturmom upoštevati delovno pravne predpise. To pomeni odpustitev urednikov v določenih rokih. V vsakem drugem primeru bi ravnala zelo malomarno in to je pri nas tudi kaznivo. Zato sva to morala storiti, saj druge izbire ni bilo.”

Nanti Olip in Marjan Šturm sta s težavami seznanila tudi ministra pristojnega za Slovence v zamejstvu Gorazda Žmavca. Koroški Slovenci upajo, da se bo minister sestal z avstrijski ministrom za kulturo in medije Josefom Ostermayerjem. Ob 60. obletnici sprejetja takoimenovane avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu določa tudi obvezo Avstrije, da poskrbi za izhajanje časopisa v slovenščini, je čas, pravi Nanti Olip, da bi začela država tudi dejansko izpolnjevati to določbo.

Tudi poslovanje študentskega doma Korotan na Dunaju ni spodbudno. Leta 2009 je država celovški Mohorjevi zanj plačala več kot 5 milijonov in pol evrov,  upravljanje pa nato prenesla na Slovenski državni holding (SDH). Leta 2013 je imel Korotan 260.000 evrov izgube in na SDH se, pravi vodja oddelka upravljanja Nada Drobne Popovič, intenzivno ukvarjajo s tem. Tekoče poslovanje je pozitivno, težavo pa predstavlja amortizacija, opozarja. Pomembno je, da se da domu dodatna vsebina in da se poveže z drugimi slovenskimi ustanovami na Dunaju. Več bodo morala naredila tudi pristojna ministrstva, v prvi vrsti  ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, saj gre za študentski dom, ki bi lahko bil upravičen tudi do subvencij, tako kot so tovrstni domovi v Sloveniji. O prihodnji viziji delovanja Korotana lahko več slišite v tokratni oddaji.

Gostimo tudi zagrebško Slovenko Nado Rapotec Rogulj, upokojeno nevropsihiatrinjo, ki se med drugim spominja svojih mladih let in rojakov, ki so prihajali na obisk k njeni zelo zanimivi in dejavni družini. Oče Fran Rapotec, pravnik in glasbenik, ki je govoril 9 jezikov, je izviral iz zavedne primorske slovenske družine. Glasbi, za katero se je navdušil v dijaških letih v pazinski gimnaziji, pa je ostal zvest vse življenje. Njihov zagrebški dom je bil vrsto let shajališče slovenskih intelektualcev in umetnikov tudi po zaslugi soproge Marije Mohorčič Rapotec, prav tako slovenskih korenin. Predana alpinistka je skupaj s sestro postala prva Jugoslovanka na vrhu Matterhorna, po poroki pa je plezanje opustila in se posvetila družini. Na odraščanje v okolju, bogatem z glasbo in literaturo, ima lepe spomine tudi njuna hčerka, Nada Rapotec Rogulj, ki nadaljuje družinsko tradicijo smučanja in planinarjenja, razmišlja pa tudi o vključitvi v pevski zbor slovenskega društva:

“Slovenščina nas spremlja celo življenje. Čeprav nismo nikoli tam živeli, imamo občutek, da smo Slovenci. Ta občutek so nam vcepili starši.”

Izvrstni slovenščini Nade Rapotec Rogulj in spominom na znane Slovence v Zagrebu lahko prisluhnete v tokratnih Sotočjih. Vabimo pa vas tudi v Monošter na ogled razstave o zvonikih na stičišču treh dežel: Madžarske, Slovenije, Avstrije.


Sotočja

865 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 13.4.2015

13.04.2015


Na našem tokratnem potovanju med Slovenci po sosednjih državah smo zavili v Kanalsko dolino, na skrajni sever Furlanije Julijske krajine. Predsednica tamkajšnjega Slovenskega kulturnega središča Planika Nataša Gliha Komac opozarja, da bi morala Slovenija aktivneje pomagati pri pouku slovenskega jezika in delovanju samega društva. Lokalne oblasti podpirajo uvedbo pouka slovenskega jezika na vseh stopnjah, vendar bi morale svoje storiti tudi deželne oblasti in pristojni za slovensko šolstvo, pravi Nataša Gliha Komac, znanstvena sodelavka in raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša:

“Mislim, da lahko mirno povemo, da je za letošnje leto država Slovenija namenila delovanju SKS Planika 1900 evrov in ta sredstva so namenjena za rednemu delovanju (pouk slovenščine, glasbena šola). Seveda dobimo tudi neko podporo dežele, pri čemer se ta sredstva vedno izplačujejo za nazaj. Tako, da za letošnje leto niti ne vemo, kaj se bo zgodilo. Poleg tega se je tudi financiranje na italijanski strani trenutno spremenilo in če tu ne bi bilo iznajdljivosti, prijavljanja na različne projekte, predvsem pa predanosti in veliko, veliko prostovoljnega dela, je vprašanje, koliko in kako bi središče lahko sploh preživelo.”

In še konkreten primer, na katerega opozarja predsednica SKS Planika; lani je društvo obogatilo svojo knjižnico s ker 6000 enotami, podarjeno dediščino etnologa, profesorja Janeza Dolenca, toda zaradi pomanjkanja denarja trenutno ne vedo, kako nakupiti knjižne police, da bi lahko knjižnico ustrezno opremili. Daljši pogovor z Natašo Gliha Komac lahko poslušate v tokratni oddaji, na spletni strani SKS Planika Kanalska dolina pa si lahko ogledate dejavnosti društva in njihove projekte.

Kakšna pa bo prihodnost Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev? Sodeč po informacijah iz Celovca obeti niso dobri. Denarja za nemoteno izhajanje tega časnika bo kmalu zmanjkalo, zato so se morali pristojni zateči k drastičnim ukrepom. Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip in predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm sta morala, pojasnjuje Olip, odpustiti urednike:

“Ko smo naredili temeljito finančno analizo in napoved za letos, smo ugotovili, da lahko Novice izhajajo le še do junija oziroma do zgodnje jeseni. Na osnovi tega sva morala z Marjanom Šturmom upoštevati delovno pravne predpise. To pomeni odpustitev urednikov v določenih rokih. V vsakem drugem primeru bi ravnala zelo malomarno in to je pri nas tudi kaznivo. Zato sva to morala storiti, saj druge izbire ni bilo.”

Nanti Olip in Marjan Šturm sta s težavami seznanila tudi ministra pristojnega za Slovence v zamejstvu Gorazda Žmavca. Koroški Slovenci upajo, da se bo minister sestal z avstrijski ministrom za kulturo in medije Josefom Ostermayerjem. Ob 60. obletnici sprejetja takoimenovane avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu določa tudi obvezo Avstrije, da poskrbi za izhajanje časopisa v slovenščini, je čas, pravi Nanti Olip, da bi začela država tudi dejansko izpolnjevati to določbo.

Tudi poslovanje študentskega doma Korotan na Dunaju ni spodbudno. Leta 2009 je država celovški Mohorjevi zanj plačala več kot 5 milijonov in pol evrov,  upravljanje pa nato prenesla na Slovenski državni holding (SDH). Leta 2013 je imel Korotan 260.000 evrov izgube in na SDH se, pravi vodja oddelka upravljanja Nada Drobne Popovič, intenzivno ukvarjajo s tem. Tekoče poslovanje je pozitivno, težavo pa predstavlja amortizacija, opozarja. Pomembno je, da se da domu dodatna vsebina in da se poveže z drugimi slovenskimi ustanovami na Dunaju. Več bodo morala naredila tudi pristojna ministrstva, v prvi vrsti  ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, saj gre za študentski dom, ki bi lahko bil upravičen tudi do subvencij, tako kot so tovrstni domovi v Sloveniji. O prihodnji viziji delovanja Korotana lahko več slišite v tokratni oddaji.

Gostimo tudi zagrebško Slovenko Nado Rapotec Rogulj, upokojeno nevropsihiatrinjo, ki se med drugim spominja svojih mladih let in rojakov, ki so prihajali na obisk k njeni zelo zanimivi in dejavni družini. Oče Fran Rapotec, pravnik in glasbenik, ki je govoril 9 jezikov, je izviral iz zavedne primorske slovenske družine. Glasbi, za katero se je navdušil v dijaških letih v pazinski gimnaziji, pa je ostal zvest vse življenje. Njihov zagrebški dom je bil vrsto let shajališče slovenskih intelektualcev in umetnikov tudi po zaslugi soproge Marije Mohorčič Rapotec, prav tako slovenskih korenin. Predana alpinistka je skupaj s sestro postala prva Jugoslovanka na vrhu Matterhorna, po poroki pa je plezanje opustila in se posvetila družini. Na odraščanje v okolju, bogatem z glasbo in literaturo, ima lepe spomine tudi njuna hčerka, Nada Rapotec Rogulj, ki nadaljuje družinsko tradicijo smučanja in planinarjenja, razmišlja pa tudi o vključitvi v pevski zbor slovenskega društva:

“Slovenščina nas spremlja celo življenje. Čeprav nismo nikoli tam živeli, imamo občutek, da smo Slovenci. Ta občutek so nam vcepili starši.”

Izvrstni slovenščini Nade Rapotec Rogulj in spominom na znane Slovence v Zagrebu lahko prisluhnete v tokratnih Sotočjih. Vabimo pa vas tudi v Monošter na ogled razstave o zvonikih na stičišču treh dežel: Madžarske, Slovenije, Avstrije.


18.09.2023

'Čas je, da tudi v prestolnici avstrijske Koroške pokažemo, kaj imamo!'

V Celovcu je z gledališko predstavo Viktor Polnori Teatra Rampa zaživel iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza (SPZ) postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v osrčju prestolnice avstrijske Koroške. Predsednik SPZ Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe. Foto (Novice.at): Vili Ošina in Mitja Rovšek (SPZ) pred novim slovenskim kulturnim središčem v osrčju Celovca


11.09.2023

Z zaščito podnebja je enako kot z zaščito manjšin - vsi morajo biti za, drugače ne gre

Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica


05.09.2023

Srebrni breg - Porabje Sloveniji roko podaja

Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine. Zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. V literarno-glasbenem večeru "Srebrni breg" se posvetimo porabski literarni ustvarjalnosti. V prepletu porabske besede in etnoglasbe skupine Edna predstavljamo pisatelja, dobitnika letošnje zamejske literarne nagrade vstajenje Dušana Mukiča, literarno besedo Franca Mukiča in Irene Barber, nastopajo dejavna porabska rojaka Marijana Sukič in Karel Holec ter dramska igralka Irena Varga. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in gledališki ustvarjalec Milivoj Miki Roš, tesno povezan s Porabjem. Režiser večera, ki je povezal Prvi in program Ars ter oddaji Sotočja in Ars teatralis, je Alen Jelen. Foto(Silva Eory) - nastopajoči na literarnem večeru v Monoštru


28.08.2023

'Moramo biti ljudje in si pomagati, pri tem ni nobenih meja'

Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.


19.06.2023

'Šola ne bo rešila manjšine'

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, pravi Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej.


12.06.2023

Za ohranitev jezika je pomembna tudi glasba

Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.


05.06.2023

Bodo koroški Slovenci skušali novi učni načrt spremeniti po pravni poti?

Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.


29.05.2023

'Le povezani lahko odgovarjamo na izzive prihodnosti'

Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.


15.05.2023

Dr. Wutti: 'Avstrija ne naredi dovolj za zaščito manjšin'

Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.


08.05.2023

M(l)aj ima globlji pomen

Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.


01.05.2023

Shiva šiva - pesmi o delu

Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.


24.04.2023

'Držite in ostanite skupaj!'

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.


17.04.2023

Le s složno manjšino do politične zastopanosti

Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.


10.04.2023

Koroška poje 2023 - 50 + 1

V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.


03.04.2023

Križi in težave, obeti, želje in priložnosti

Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev


27.03.2023

Vse je učinek in vse je rezultat. Vse je rezultat in vse je učinek.

Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici


20.03.2023

Vsak glas šteje

V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.


13.03.2023

Glej, ta svet je tudi zate!

Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.


06.03.2023

Kako močno bo sijalo sonce koroškim Slovencem?

Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.


27.02.2023

S čezmejnim sodelovanjem do gospodarskega razvoja, s kulturnim ustvarjanjem proti pozabi

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.


Stran 3 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov