Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 13.4.2015

13.04.2015


Na našem tokratnem potovanju med Slovenci po sosednjih državah smo zavili v Kanalsko dolino, na skrajni sever Furlanije Julijske krajine. Predsednica tamkajšnjega Slovenskega kulturnega središča Planika Nataša Gliha Komac opozarja, da bi morala Slovenija aktivneje pomagati pri pouku slovenskega jezika in delovanju samega društva. Lokalne oblasti podpirajo uvedbo pouka slovenskega jezika na vseh stopnjah, vendar bi morale svoje storiti tudi deželne oblasti in pristojni za slovensko šolstvo, pravi Nataša Gliha Komac, znanstvena sodelavka in raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša:

“Mislim, da lahko mirno povemo, da je za letošnje leto država Slovenija namenila delovanju SKS Planika 1900 evrov in ta sredstva so namenjena za rednemu delovanju (pouk slovenščine, glasbena šola). Seveda dobimo tudi neko podporo dežele, pri čemer se ta sredstva vedno izplačujejo za nazaj. Tako, da za letošnje leto niti ne vemo, kaj se bo zgodilo. Poleg tega se je tudi financiranje na italijanski strani trenutno spremenilo in če tu ne bi bilo iznajdljivosti, prijavljanja na različne projekte, predvsem pa predanosti in veliko, veliko prostovoljnega dela, je vprašanje, koliko in kako bi središče lahko sploh preživelo.”

In še konkreten primer, na katerega opozarja predsednica SKS Planika; lani je društvo obogatilo svojo knjižnico s ker 6000 enotami, podarjeno dediščino etnologa, profesorja Janeza Dolenca, toda zaradi pomanjkanja denarja trenutno ne vedo, kako nakupiti knjižne police, da bi lahko knjižnico ustrezno opremili. Daljši pogovor z Natašo Gliha Komac lahko poslušate v tokratni oddaji, na spletni strani SKS Planika Kanalska dolina pa si lahko ogledate dejavnosti društva in njihove projekte.

Kakšna pa bo prihodnost Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev? Sodeč po informacijah iz Celovca obeti niso dobri. Denarja za nemoteno izhajanje tega časnika bo kmalu zmanjkalo, zato so se morali pristojni zateči k drastičnim ukrepom. Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip in predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm sta morala, pojasnjuje Olip, odpustiti urednike:

“Ko smo naredili temeljito finančno analizo in napoved za letos, smo ugotovili, da lahko Novice izhajajo le še do junija oziroma do zgodnje jeseni. Na osnovi tega sva morala z Marjanom Šturmom upoštevati delovno pravne predpise. To pomeni odpustitev urednikov v določenih rokih. V vsakem drugem primeru bi ravnala zelo malomarno in to je pri nas tudi kaznivo. Zato sva to morala storiti, saj druge izbire ni bilo.”

Nanti Olip in Marjan Šturm sta s težavami seznanila tudi ministra pristojnega za Slovence v zamejstvu Gorazda Žmavca. Koroški Slovenci upajo, da se bo minister sestal z avstrijski ministrom za kulturo in medije Josefom Ostermayerjem. Ob 60. obletnici sprejetja takoimenovane avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu določa tudi obvezo Avstrije, da poskrbi za izhajanje časopisa v slovenščini, je čas, pravi Nanti Olip, da bi začela država tudi dejansko izpolnjevati to določbo.

Tudi poslovanje študentskega doma Korotan na Dunaju ni spodbudno. Leta 2009 je država celovški Mohorjevi zanj plačala več kot 5 milijonov in pol evrov,  upravljanje pa nato prenesla na Slovenski državni holding (SDH). Leta 2013 je imel Korotan 260.000 evrov izgube in na SDH se, pravi vodja oddelka upravljanja Nada Drobne Popovič, intenzivno ukvarjajo s tem. Tekoče poslovanje je pozitivno, težavo pa predstavlja amortizacija, opozarja. Pomembno je, da se da domu dodatna vsebina in da se poveže z drugimi slovenskimi ustanovami na Dunaju. Več bodo morala naredila tudi pristojna ministrstva, v prvi vrsti  ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, saj gre za študentski dom, ki bi lahko bil upravičen tudi do subvencij, tako kot so tovrstni domovi v Sloveniji. O prihodnji viziji delovanja Korotana lahko več slišite v tokratni oddaji.

Gostimo tudi zagrebško Slovenko Nado Rapotec Rogulj, upokojeno nevropsihiatrinjo, ki se med drugim spominja svojih mladih let in rojakov, ki so prihajali na obisk k njeni zelo zanimivi in dejavni družini. Oče Fran Rapotec, pravnik in glasbenik, ki je govoril 9 jezikov, je izviral iz zavedne primorske slovenske družine. Glasbi, za katero se je navdušil v dijaških letih v pazinski gimnaziji, pa je ostal zvest vse življenje. Njihov zagrebški dom je bil vrsto let shajališče slovenskih intelektualcev in umetnikov tudi po zaslugi soproge Marije Mohorčič Rapotec, prav tako slovenskih korenin. Predana alpinistka je skupaj s sestro postala prva Jugoslovanka na vrhu Matterhorna, po poroki pa je plezanje opustila in se posvetila družini. Na odraščanje v okolju, bogatem z glasbo in literaturo, ima lepe spomine tudi njuna hčerka, Nada Rapotec Rogulj, ki nadaljuje družinsko tradicijo smučanja in planinarjenja, razmišlja pa tudi o vključitvi v pevski zbor slovenskega društva:

“Slovenščina nas spremlja celo življenje. Čeprav nismo nikoli tam živeli, imamo občutek, da smo Slovenci. Ta občutek so nam vcepili starši.”

Izvrstni slovenščini Nade Rapotec Rogulj in spominom na znane Slovence v Zagrebu lahko prisluhnete v tokratnih Sotočjih. Vabimo pa vas tudi v Monošter na ogled razstave o zvonikih na stičišču treh dežel: Madžarske, Slovenije, Avstrije.


Sotočja

865 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 13.4.2015

13.04.2015


Na našem tokratnem potovanju med Slovenci po sosednjih državah smo zavili v Kanalsko dolino, na skrajni sever Furlanije Julijske krajine. Predsednica tamkajšnjega Slovenskega kulturnega središča Planika Nataša Gliha Komac opozarja, da bi morala Slovenija aktivneje pomagati pri pouku slovenskega jezika in delovanju samega društva. Lokalne oblasti podpirajo uvedbo pouka slovenskega jezika na vseh stopnjah, vendar bi morale svoje storiti tudi deželne oblasti in pristojni za slovensko šolstvo, pravi Nataša Gliha Komac, znanstvena sodelavka in raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša:

“Mislim, da lahko mirno povemo, da je za letošnje leto država Slovenija namenila delovanju SKS Planika 1900 evrov in ta sredstva so namenjena za rednemu delovanju (pouk slovenščine, glasbena šola). Seveda dobimo tudi neko podporo dežele, pri čemer se ta sredstva vedno izplačujejo za nazaj. Tako, da za letošnje leto niti ne vemo, kaj se bo zgodilo. Poleg tega se je tudi financiranje na italijanski strani trenutno spremenilo in če tu ne bi bilo iznajdljivosti, prijavljanja na različne projekte, predvsem pa predanosti in veliko, veliko prostovoljnega dela, je vprašanje, koliko in kako bi središče lahko sploh preživelo.”

In še konkreten primer, na katerega opozarja predsednica SKS Planika; lani je društvo obogatilo svojo knjižnico s ker 6000 enotami, podarjeno dediščino etnologa, profesorja Janeza Dolenca, toda zaradi pomanjkanja denarja trenutno ne vedo, kako nakupiti knjižne police, da bi lahko knjižnico ustrezno opremili. Daljši pogovor z Natašo Gliha Komac lahko poslušate v tokratni oddaji, na spletni strani SKS Planika Kanalska dolina pa si lahko ogledate dejavnosti društva in njihove projekte.

Kakšna pa bo prihodnost Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev? Sodeč po informacijah iz Celovca obeti niso dobri. Denarja za nemoteno izhajanje tega časnika bo kmalu zmanjkalo, zato so se morali pristojni zateči k drastičnim ukrepom. Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip in predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm sta morala, pojasnjuje Olip, odpustiti urednike:

“Ko smo naredili temeljito finančno analizo in napoved za letos, smo ugotovili, da lahko Novice izhajajo le še do junija oziroma do zgodnje jeseni. Na osnovi tega sva morala z Marjanom Šturmom upoštevati delovno pravne predpise. To pomeni odpustitev urednikov v določenih rokih. V vsakem drugem primeru bi ravnala zelo malomarno in to je pri nas tudi kaznivo. Zato sva to morala storiti, saj druge izbire ni bilo.”

Nanti Olip in Marjan Šturm sta s težavami seznanila tudi ministra pristojnega za Slovence v zamejstvu Gorazda Žmavca. Koroški Slovenci upajo, da se bo minister sestal z avstrijski ministrom za kulturo in medije Josefom Ostermayerjem. Ob 60. obletnici sprejetja takoimenovane avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu določa tudi obvezo Avstrije, da poskrbi za izhajanje časopisa v slovenščini, je čas, pravi Nanti Olip, da bi začela država tudi dejansko izpolnjevati to določbo.

Tudi poslovanje študentskega doma Korotan na Dunaju ni spodbudno. Leta 2009 je država celovški Mohorjevi zanj plačala več kot 5 milijonov in pol evrov,  upravljanje pa nato prenesla na Slovenski državni holding (SDH). Leta 2013 je imel Korotan 260.000 evrov izgube in na SDH se, pravi vodja oddelka upravljanja Nada Drobne Popovič, intenzivno ukvarjajo s tem. Tekoče poslovanje je pozitivno, težavo pa predstavlja amortizacija, opozarja. Pomembno je, da se da domu dodatna vsebina in da se poveže z drugimi slovenskimi ustanovami na Dunaju. Več bodo morala naredila tudi pristojna ministrstva, v prvi vrsti  ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, saj gre za študentski dom, ki bi lahko bil upravičen tudi do subvencij, tako kot so tovrstni domovi v Sloveniji. O prihodnji viziji delovanja Korotana lahko več slišite v tokratni oddaji.

Gostimo tudi zagrebško Slovenko Nado Rapotec Rogulj, upokojeno nevropsihiatrinjo, ki se med drugim spominja svojih mladih let in rojakov, ki so prihajali na obisk k njeni zelo zanimivi in dejavni družini. Oče Fran Rapotec, pravnik in glasbenik, ki je govoril 9 jezikov, je izviral iz zavedne primorske slovenske družine. Glasbi, za katero se je navdušil v dijaških letih v pazinski gimnaziji, pa je ostal zvest vse življenje. Njihov zagrebški dom je bil vrsto let shajališče slovenskih intelektualcev in umetnikov tudi po zaslugi soproge Marije Mohorčič Rapotec, prav tako slovenskih korenin. Predana alpinistka je skupaj s sestro postala prva Jugoslovanka na vrhu Matterhorna, po poroki pa je plezanje opustila in se posvetila družini. Na odraščanje v okolju, bogatem z glasbo in literaturo, ima lepe spomine tudi njuna hčerka, Nada Rapotec Rogulj, ki nadaljuje družinsko tradicijo smučanja in planinarjenja, razmišlja pa tudi o vključitvi v pevski zbor slovenskega društva:

“Slovenščina nas spremlja celo življenje. Čeprav nismo nikoli tam živeli, imamo občutek, da smo Slovenci. Ta občutek so nam vcepili starši.”

Izvrstni slovenščini Nade Rapotec Rogulj in spominom na znane Slovence v Zagrebu lahko prisluhnete v tokratnih Sotočjih. Vabimo pa vas tudi v Monošter na ogled razstave o zvonikih na stičišču treh dežel: Madžarske, Slovenije, Avstrije.


18.10.2021

Sledovi, ki bodrijo, razveseljujejo in spodbujajo k razmisleku

Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, na 19. koroških kulturnih dnevih. Druženje mreže MAJ - Mladi Alpe Jadran na Reki. O živahni zborovski dejavnosti na Goriškem s predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec, z udeleženci gastronomske delavnice na porabski domačiji v Andovcih pa o jedeh, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.


11.10.2021

Kdor ljubi, ne obupa, in kdor čaka, dočaka

Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so le še korak od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Poklon padlim vojakom za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919 s skupno spominsko tablo v Velikovcu. Zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika. Kako pa je s poukom slovenščine v Porabju? Vloga učiteljev je zelo pomembna, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa.


04.10.2021

Do zagotovljenega zastopstva s spremembo ustave?

Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji.


27.09.2021

Povezujemo

Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju.


20.09.2021

Nova šolska realnost

Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Prisluhnite!


13.09.2021

Boj za svobodo ni nikoli končan

Na avstrijskem Koroškem se pridružimo pohodnikom Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta v njihov spomin in v poklon domačijam, ki so podpirale odpor proti nacizmu, in si ob tem ogledamo projekt Tanje Prušnik Utopia gnp2. Učenci se vračajo v šolske klopi. Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine med učenci in dijaki na Hrvaškem? Slovenci iz Furlanije – Julijske krajine vabijo na Slofest, festival svoje ustvarjalnosti, z Veselimi pajdaši pa praznujemo 20 letnico delovanja.


06.09.2021

'Mi smo mali šolarji, bi radi se učili'

Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah. Na Hrvaškem se pridružimo udeležencem vseslovenskega srečanja. Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci okrogle mize na letošnji Dragi. Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo Rudija Vouka, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica Marija Škof pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce.


30.08.2021

Slovenci na Reki, njihove sledi in zapuščina

Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica Vitomirja Vitaza. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika Josipa Gorupa, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so delovali številni rojaki.


23.08.2021

'Naša identiteta ni le slovenska, je tudi evropska, in to nas bogati'

Po nekoč skoraj zapuščeni beneški vasici Topolove nas popelje trojica mladih rojakov, ki se je v njej za stalno naselila. Vas dojemajo kot hišo in tako tudi živijo. Kaj to pomeni, nas zanima v oddaji, ki jo v celoti posvečamo Slovencem v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Špetru, kjer z negovanjem starih običajev odganjajo zlo. Gostimo Matejo Černic in Matejo Jarc, zborovodji dekliške vokalne skupine Bodeča Neža. Tržaška zgodovinarja Borut Klabjan in Gorazd Bajc pa predstavita monografijo »Ogenj, ki je zajel Evropo« o pred 101 letom požganem Narodnem domu v Trstu.


16.08.2021

'Slovenci smo bili, smo in to naj ostanejo tudi naši otroci'

Oddajo v celoti posvečamo Slovencem v Porabju. Od najmlajših, ki so na jezikovnih taborih izboljševali svoje znanje slovenskega jezika in ob tem spoznavali Kekčevo deželo, do planincev, ki so se tudi letos podali na najvišji slovenski vrh. Jim je uspelo? Predstavimo Januša Küharja, znanega in za porabske rojake zelo pomembnega duhovnika, in se ustavimo v trgovinici lokalnih produktov, ki je odprla vrata na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku.


09.08.2021

Razigrano, kreativno in športno aktivno

Preverjamo poletni utrip na avstrijskem Koroškem. Pridružimo se mladim umetnikom na Rebrci in udeležencem tedna jezika in športa v Šentjanžu v Rožu, kjer je odziv letos presegel vsa pričakovanja. Ustavimo se v dolini Lepene pri Železni Kapli. Kdaj bodo Sveče in Mače vendarle dobile dvojezične krajevne table? Tatjana Feinig, ki je dosegla sprejetje odloka v občinskem svetu Bistrice v Rožu, napoveduje, da bodo table postavili brez posebnih najav. Zakaj? Prisluhnite!


05.07.2021

Med nami ni meja, razen če si jih ne postavimo sami

Zdajšnja italijanska vlada se zaveda, da bo treba rešiti odprta vprašanja s slovensko narodno skupnostjo, ugotavlja senatorka Tatjana Rojc. O uporu proti nacizmu na avstrijskem Koroškem in negovanju kulture spominjanja se pogovarjamo z Evo Hartmann in dr. Danielom Wuttijem, članoma pomlajenega vodstva društva Peršman. Odpravimo se v Pulj, kjer so ob 20-letnici delovanja društva Istra odkrili spominsko ploščo Ivanu Cankarju, in v Zagreb, kjer so ob 30-letnici Slovenije odkrili doprsni kip Bojana Stupice. V Novigradu obiščemo prvo knjižnico na plaži v hrvaški Istri. V Porabju pa se pridružimo nosilcem slovenske olimpijske bakle. Dež ni ustavil rojakov, ki so jo navdušeno ponesli po porabskih vaseh.


28.06.2021

Več pozornosti in več sodelovanja

Osamosvojitve Slovenije se živo spominjajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Kako so tedanje razmere spremljali in kako doživljali? Kaj so jim prinesla tri desetletja samostojne države in kaj si želijo? O tem razmišljajo novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence in gospodarstvenik Edi Kraus, oba iz Furlanije – Julijske krajine, dolgoletni predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, koroški slovenski odvetnik Matevž Grilc, vodja celovškega Unikuma Emil Krištof, novinarka z Reke Marjana Mirković in predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman. Prisluhnite!


21.06.2021

Svobodni mediji in neodvisno pravosodje

Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo. Kako 30 let Slovenije vidi predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjamin Wakounig in kakšne spomine na osamosvojitev ima predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc? Predstavljamo Jezik na klik, projekt Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik. V Porabju pa se pridružimo murskosoboškemu Bibliobus, ki že 20 let pomaga pri širjenju bralne kulture.


14.06.2021

Poletje je tu!

Z ravnateljico tržaškega liceja France Prešeren Loredano Guštin potegnemo črto pod še eno nenavadno šolsko leto. Odvetnik Matevž Grilc, dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in dobitnik tokratne Tischlerjeve nagrade, razmišlja o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev. Kako se obuja kulturno življenje v Porabju, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Marko Pogačar, eno vidnejših imen sodobne hrvaške književnosti, pa razmišlja o literaturi, uporu, svojih slovenskih koreninah in identiteti.


07.06.2021

Z odprtimi vrati proti predsodkom

Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, kjer težko pričakujejo obiskovalce. V Slovenskem domu Bazovica na Reki se pridružimo udeležencem Goranove pomladi, najstarejše pesniške prireditve na Hrvaškem. Županja Sakalovcev Valerija Rogan pa med drugim pojasni, kaj načrtujejo v tej porabski občini v prihodnjih mesecih.


31.05.2021

Dobro delo, veliki dosežki in pomembne nagrade

Tržaški slovenski glasbenik, harmonikar Denis Novato je postal vitez italijanske republike. Je namreč dobitnik visokega odlikovanja – red za zasluge - za dosežke na kulturnem in socialnem področju. Madžarsko odlikovanje za narodne skupnosti je tokrat dobil porabski Slovenec Šandor Bedič. Letošnje leto je čudovito tudi za družino Gotthardt. 25-letna literatka Verena Gotthardt je nominirana za nagrado Ingeborg Bachmann. Oče Vincenc Gotthardt pa se je z literarnim prvencem uvrstil med peterico finalistov za nagrado Kresnik. Prisluhnite jim!


24.05.2021

Pozornost ne škodi

Tržaški slovenski literat Marko Kravos je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je namreč odlikoval z "Redom za zasluge" na kulturnem, umetniškem in družbenem področju. V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Z Danico Bojković, predsednico društva Ajda iz Umaga, potegnemo črto po 10-letnico delovanja. Z oblikovalko umetniške keramike Leo Bernetič Zelenko pa se pogovarjamo o Grožnjanu, nekoč mestu umetnikov, ki to ni več. Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja?


17.05.2021

Korak za korakom do svojih pravic

66 let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah. Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Pred veliki preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja z obeleževanjem jubiljeja. Kaj pa si od letošnje kolesarske dirke po Italiji obetata obe Gorici?


10.05.2021

Kulturno življenje se vrača - postopoma in previdno

Z izboljšanjem razmere v Furlaniji – Julijski krajini se postopoma vrača tudi kulturno življenje. Odpirajo se gledališča in slovenski kulturni domovi. Ob bližajoči se 66. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe z znamenitim 7. členom se o . Kaj je botrovalo temu pomembnemu členu in kako je s slovensko notifikacijo nasledstva pogodbe, aktualno že 30 let, se pogovarjamo z dr. Borisom Jesihom in dr. Danijelom Grafenauerjem. Gostimo Dunjo Siuc Valković, dejavno rojakinjo z Reke, ki med drugim kandidira na lokalnih volitvah. Pridružimo se članicam likovne skupine v reški Bazovici. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa med drugim spregovori o projektu, namenjenem finančni podpori porabskim podjetnikom.


Stran 7 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov