Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O pomoči prebežnikom na avstrijskem Koroškem in druge aktualne zgodbe rojakov iz soseščine.
Programi pomoči prebežnikom na avstrijskem Koroškem pri integraciji v družbo
V Avstrijo bi se lahko letos, kot so pred dnevi poročale tiskovne agencije, zateklo 70.000 prebežnikov. Samo v prvih petih mesecih letošnjega leta so dobili več kot 20.000 prošenj za azil, lani v celem letu 28.000. Več sto jih nameravajo namestiti tudi na avstrijskem Koroškem, kjer pa domačini temu niso najbolj naklonjeni. V Pliberku, kjer so sprejeli 45 beguncev, občinske oblasti tudi z resolucijo nasprotujejo načrtom, da bi prebežnike nastanili v tamkajšnji kasarni.
Drugače je v Železni Kapli, kjer 100 prebežnikov živi že več mesece in težav z njimi nimajo, pravi tamkajšnji župan Franc Jožef Smrtnik. Sprejeli so 40 žensk in otrok, veliko jih prihaja iz afriških držav, ter 60 moških. Večina jih je iz Sirije in z drugih kriznih žarišč. Na začetku so bili prebivalci nekoliko skeptični, toda imamo ljudi, ki jim pomagajo pri integraciji, pravi župan, to so cerkvene ustanove in posamezniki, ki jih učijo nemščine in jim drugače pomagajo pri vključevanju v družbo. Poseben projekt je pripravila tudi občina. Vsak teden tako dva ali trije prebežniki skupaj s komunalnimi delavci kosijo travo na občinskih površinah in čistijo trg. Tako tudi oni dobijo priznanje in se nekoliko integrirajo, pravi župan Franc Jožef Smrtnik, ki se zaveda, da bo prebežnikov v Avstriji vse več:
“V prihodnje bo to velik problem. Vedno več jih bo prihajalo in države bodo imele težave, kako pojasniti ljudem, ki tudi sami čutijo gospodarsko krizo, naj sprejmejo prebežnike. Menim pa da, če gre za ljudi, moraš biti human.”
Usposabljanje za delo s prebežniki na celovški univerzi
Na celovški univerzi Alpe Adria so skupaj z inštitutoma za psihologijo in pedagogiko, celovško zvezo za visoko šolstvo ter centrom za mirovno vzgojo pripravili poseben študijski program, ki bo trajal tri semestre (dva semestra predavanj in semester praktičnega dela), študenti pa bodo na koncu dobili potrdilo oziroma certifikat za delo s prebežniki. Ideja se je porodila v društvu Aspis, ki deluje na področju psihosocialne pomoči, znotraj programa Melon, s katerim že več let pomagajo beguncem na različnih področjih, tudi pri učenji nemščine, pojasnjuje Veronika Ölkrug:
“Opazili smo, da želi veliko ljudi pomagati beguncem, vendar ne vedo, kako. In prav zato smo se odločili pripraviti izobraževalni program uposabljanja za pomoč beguncem.”
Rojak Daniel Wutti, ki je med drugim preučeval tudi posledice travm, ki jih je koroškim Slovencem povzročila nasilna izselitev in pregon med 2. svetovno vojno, ob tem pojasnjuje, da jih je odziv na sam projekt, ki je za zdaj še pilotni, presenetil.
“Namen je bil ponuditi študentom celovške univerze res kakovosten izobraževalni program. Kmalu pa se je pokazala možnost, da v njem sodelujejo tudi sami begunci.”
Prvi sklop vključuje pet predavanj. Prvo – gre dejansko za ciklus predavanj – je zelo široko, saj obravnava medije, medkulturne vidike, islamofobijo in predsodke, psihološke travme, delovanje nevladnih organizacij, pravo in azilno politiko. Na drugem predavanju z naslovom “Srečanje s tujim” pa se študenti srečajo z drugo kulturo in ob tem spoznajo tudi sami sebe, pravi Veronika Ölkrug:
“Gre za nekakšno samorefleksijo, ob pomoči beguncev, ki so sestavni del teh predavanj.”
V praktičnem delu bodo, po besedah Marcela Leuschnerja, enega od avtorjev programa, študenti pridobili medkulturne, psihosocialne in socialne kompetence, ki so pri delu z begunci in prosilci za azil najpomembnejše. Prebežniki namreč prihajajo z različnih koncev sveta, iz različnih kulturnih krogov. Nujno je tudi delo s travmatiziranimi ljudmi, ki bežijo zaradi vojn. V študijskem projektu sodeluje 28 rednih študentk in študentov ter 8 beguncev. Največ jih je iz Afganistana, in to iz različnih etničnih skupin, sodeluje tudi begunka iz Čečenije, s Kavkaza, ter po en begunec iz Irana, Nigerije in Somalije. Vsi so vpisani kot izredni študenti, štipendira pa jih univerza. Bilo je kar nekaj težav, da so privabili prebežnike, pravi Daniel Wutti. Precej večje je bilo zanimanje študentov, zato so morali vpis omejiti. Kakšna pa je dejanska klima, kakšen odnos imajo ljudje na avstrijskem Koroškem do prebežnikov? Ni najboljša, pravi Daniel Wutti:
“Koroška je precej periferna dežela, Celovec je majhno mesto in na podeželju ljudje prebežnikov niso vajeni. Tu je tudi veliko Korošcev, ki se skušajo na vse načine obraniti in zatajiti svoje slovenske korenine. Že tu imajo veliko predsodkov, tudi glede Slovencev, ki so neposredni sosedi. Vse to se prenese tudi na druge narode in prebežnike, ki so jim še bolj oddaljeni.”
Vendar pa, dodaja Wutti, zaznavajo tudi povsem nasprotne odzive. Veliko je ljudi, ki prihajajo s podeželja, iz krajev, kamor so naselili prebežnike. Vidijo predsodke v družbi in želijo se naučiti, kako pomagati pri njihovem preseganju. Veliko zanimanja je tudi med potomci beguncev, ki so se v Avstrijo zatekli med vojno v nekdanji Jugoslaviji in zdaj željo razumeti, kaj se je dogajalo njihovim staršem.
“Pomembno je, da pomagajo ljudje, ki so na lastni koži občutili, kako je biti begunec. Upamo, da bodo po opravljenem programu in s certifikatom, ki ga bodo dobili, svoje znanje uspešno širili in pomagali drugim prebežnikom.”
Daljši pogovor z avtorji projekta usposabljanja za delo z begunci lahko slišite v tokratni oddaji Sotočja, v kateri gostimo znano in v evropskem prostoru uveljavljeno koroško literatko Majo Haderlap, odlikovano z državnim redom za zasluge. Priznanje je dobila, kot je zapisano v utemeljitvi, za svoj izjemen literarni prispevek k umestitvi manjšinske in identitetne problematike v avstrijski, širši nemško govoreči in srednjeevropski prostor. Njen roman Angeli pozabe, za katerega je prejela številna priznanja in nagrade, zdaj živi svoje življenje, pravi.
Valerija Perger: “Znanje slovenščine v Porabju je vse slabše”
Šolske torbe romajo v kot, tudi na Hrvaškem in v Porabju, kjer se, ugotavljajo tamkajšnji strokovnjaki, položaj slovenskega jezika slabša. Zakaj, nas med drugim zanima v tokratnih Sotočjih. Na obisku pri učencih na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, smo se pogovarjali z učiteljico – asistentko iz Slovenije Metodo Perger, ki je navdušena nad tamkajšnjimi drugošolci. So kot spužve, pravi, saj vpijejo vsako besedo in čeprav niso slovenskih korenin, se z veseljem učijo slovenščino. Madžarski otroci se zelo trudijo, opaža učiteljica, ki na porabskih šolah pomaga že četrto leto. Ker so razredi majhni, se lahko veliko več ukvarja s posameznimi učenci. Zaskrbljena zaradi kakovosti pouka slovenščine pa je višja svetovalka za slovensko šolstvo Valerija Perger, ki že nekaj let bolj ali manj uspešno opozarja, da v Porabju nujno rabijo več gostujočih učiteljev iz Slovenije.
“Na vsaki šoli bi rabili kakšnega res zagnanega učitelja slovenskega jezika, ki bi ne le navduševal učence, temveč bi vzpostavil slovensko komunikacijo v šolskih zbornicah in na hodnikih. Te je namreč vedno manj. Na šole prihaja vedno več učiteljev Madžarov, ki morajo pravno formalno narediti izpit iz slovenskega jezika, vendar je to veliko premalo, da bi učencem učinkovito posredovali slovenščino in širili pozitiven odnos do jezika.”
Prav to je, je prepričana Valerija Perger, največji problem. Znanje slovenskega jezika se, po njenem mnenju, drastično slabša, rezultati pa so, glede na vloženi trud, preskromni.
Slovenski učitelji v varaždinskih osnovnih šolah. Kako dolgo še?
V Varaždinu so pred nekaj leti med učenci tamkajšnjih osnovnih šol in njihovimi starši naredili anketo o morebitnih prijavah k pouku slovenskega jezika in kulture. Zanimanje je bilo veliko in prav na osnovi te ankete je nastal projekt sodelovanja med slovenskimi in hrvaški šolskimi oblastmi, v okviru katerega je letos dopolnilni pouk slovenščine uspešno končalo 165 učencev 13 osnovnih šol na območju varaždinske županije. Več kot 50 dijakov pa se je slovenščino učilo na Varaždinski gimnaziji. Podatki so spodbudni in želeli bi se, da se ta projekt nadaljuje, pravi Barbara Antolić Vupora, predstavnica slovenske narodne skupnosti v Varaždinski županiji in ena najzaslužnejših, da je pouk zaživel. Gre za poseben model izobraževanja. Hrvaška zagotovi materialne pogoje za pouk (prostore, zvezke, prevoz učencev.), ki ga izvajajo učitelji iz Slovenije. Izobraževanje je tako bolj kakovostno, je prepričana pobudnica projekta, pa ne le to:
“Učitelji iz Slovenije ne le, da bolj obvladajo sam jezik, s sabo prinesejo tudi slovensko kulturo in dodaten narodni naboj, narodno osveščenost… Z izvornimi govorci imamo možnost, da spet pridemo v stik z materinščino. Z anketo smo namreč dokazali, da so imeli učenci v tretjem ali četrtek kolenu svojce v Sloveniji.”
Poleg tega pa, opozarja sogovornica, se je okrepilo sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi osnovnimi šolami, pripravljajo skupne projekte. Gre za dodano vrednost in obojestransko korist, povezovanje na lokalni in regionalni ravni, k čemer spodbujajo tudi v evropski uniji, je prepričana Barbara Antolić Vupora, ki pa še vedno nima zagotovil, da se bo projekt nadaljeval tudi v prihodnjem šolskem letu.
“Na ministrstvu za izobraževanje so rekli, da naj bi prihodnje leto pouk še bil, toda… Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je napovedal, da se bo sestal z ministrstvom za izobraževanje in da bodo to obravnavali prioritetno, vendar povratne informacije nimam. Tudi uradnih zagotovil ni. Vsaj meni niso znana.”
Ljubitelji gledališke umetnosti se boste morda odpravili k rojakom v Furlanijo-Julijsko krajino. V oddaji vas namreč vabimo tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer za prihodnjo sezono pripravljajo sedem svojih predstav in načrtujejo sodelovanja z gledališči iz Slovenije.
872 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
O pomoči prebežnikom na avstrijskem Koroškem in druge aktualne zgodbe rojakov iz soseščine.
Programi pomoči prebežnikom na avstrijskem Koroškem pri integraciji v družbo
V Avstrijo bi se lahko letos, kot so pred dnevi poročale tiskovne agencije, zateklo 70.000 prebežnikov. Samo v prvih petih mesecih letošnjega leta so dobili več kot 20.000 prošenj za azil, lani v celem letu 28.000. Več sto jih nameravajo namestiti tudi na avstrijskem Koroškem, kjer pa domačini temu niso najbolj naklonjeni. V Pliberku, kjer so sprejeli 45 beguncev, občinske oblasti tudi z resolucijo nasprotujejo načrtom, da bi prebežnike nastanili v tamkajšnji kasarni.
Drugače je v Železni Kapli, kjer 100 prebežnikov živi že več mesece in težav z njimi nimajo, pravi tamkajšnji župan Franc Jožef Smrtnik. Sprejeli so 40 žensk in otrok, veliko jih prihaja iz afriških držav, ter 60 moških. Večina jih je iz Sirije in z drugih kriznih žarišč. Na začetku so bili prebivalci nekoliko skeptični, toda imamo ljudi, ki jim pomagajo pri integraciji, pravi župan, to so cerkvene ustanove in posamezniki, ki jih učijo nemščine in jim drugače pomagajo pri vključevanju v družbo. Poseben projekt je pripravila tudi občina. Vsak teden tako dva ali trije prebežniki skupaj s komunalnimi delavci kosijo travo na občinskih površinah in čistijo trg. Tako tudi oni dobijo priznanje in se nekoliko integrirajo, pravi župan Franc Jožef Smrtnik, ki se zaveda, da bo prebežnikov v Avstriji vse več:
“V prihodnje bo to velik problem. Vedno več jih bo prihajalo in države bodo imele težave, kako pojasniti ljudem, ki tudi sami čutijo gospodarsko krizo, naj sprejmejo prebežnike. Menim pa da, če gre za ljudi, moraš biti human.”
Usposabljanje za delo s prebežniki na celovški univerzi
Na celovški univerzi Alpe Adria so skupaj z inštitutoma za psihologijo in pedagogiko, celovško zvezo za visoko šolstvo ter centrom za mirovno vzgojo pripravili poseben študijski program, ki bo trajal tri semestre (dva semestra predavanj in semester praktičnega dela), študenti pa bodo na koncu dobili potrdilo oziroma certifikat za delo s prebežniki. Ideja se je porodila v društvu Aspis, ki deluje na področju psihosocialne pomoči, znotraj programa Melon, s katerim že več let pomagajo beguncem na različnih področjih, tudi pri učenji nemščine, pojasnjuje Veronika Ölkrug:
“Opazili smo, da želi veliko ljudi pomagati beguncem, vendar ne vedo, kako. In prav zato smo se odločili pripraviti izobraževalni program uposabljanja za pomoč beguncem.”
Rojak Daniel Wutti, ki je med drugim preučeval tudi posledice travm, ki jih je koroškim Slovencem povzročila nasilna izselitev in pregon med 2. svetovno vojno, ob tem pojasnjuje, da jih je odziv na sam projekt, ki je za zdaj še pilotni, presenetil.
“Namen je bil ponuditi študentom celovške univerze res kakovosten izobraževalni program. Kmalu pa se je pokazala možnost, da v njem sodelujejo tudi sami begunci.”
Prvi sklop vključuje pet predavanj. Prvo – gre dejansko za ciklus predavanj – je zelo široko, saj obravnava medije, medkulturne vidike, islamofobijo in predsodke, psihološke travme, delovanje nevladnih organizacij, pravo in azilno politiko. Na drugem predavanju z naslovom “Srečanje s tujim” pa se študenti srečajo z drugo kulturo in ob tem spoznajo tudi sami sebe, pravi Veronika Ölkrug:
“Gre za nekakšno samorefleksijo, ob pomoči beguncev, ki so sestavni del teh predavanj.”
V praktičnem delu bodo, po besedah Marcela Leuschnerja, enega od avtorjev programa, študenti pridobili medkulturne, psihosocialne in socialne kompetence, ki so pri delu z begunci in prosilci za azil najpomembnejše. Prebežniki namreč prihajajo z različnih koncev sveta, iz različnih kulturnih krogov. Nujno je tudi delo s travmatiziranimi ljudmi, ki bežijo zaradi vojn. V študijskem projektu sodeluje 28 rednih študentk in študentov ter 8 beguncev. Največ jih je iz Afganistana, in to iz različnih etničnih skupin, sodeluje tudi begunka iz Čečenije, s Kavkaza, ter po en begunec iz Irana, Nigerije in Somalije. Vsi so vpisani kot izredni študenti, štipendira pa jih univerza. Bilo je kar nekaj težav, da so privabili prebežnike, pravi Daniel Wutti. Precej večje je bilo zanimanje študentov, zato so morali vpis omejiti. Kakšna pa je dejanska klima, kakšen odnos imajo ljudje na avstrijskem Koroškem do prebežnikov? Ni najboljša, pravi Daniel Wutti:
“Koroška je precej periferna dežela, Celovec je majhno mesto in na podeželju ljudje prebežnikov niso vajeni. Tu je tudi veliko Korošcev, ki se skušajo na vse načine obraniti in zatajiti svoje slovenske korenine. Že tu imajo veliko predsodkov, tudi glede Slovencev, ki so neposredni sosedi. Vse to se prenese tudi na druge narode in prebežnike, ki so jim še bolj oddaljeni.”
Vendar pa, dodaja Wutti, zaznavajo tudi povsem nasprotne odzive. Veliko je ljudi, ki prihajajo s podeželja, iz krajev, kamor so naselili prebežnike. Vidijo predsodke v družbi in želijo se naučiti, kako pomagati pri njihovem preseganju. Veliko zanimanja je tudi med potomci beguncev, ki so se v Avstrijo zatekli med vojno v nekdanji Jugoslaviji in zdaj željo razumeti, kaj se je dogajalo njihovim staršem.
“Pomembno je, da pomagajo ljudje, ki so na lastni koži občutili, kako je biti begunec. Upamo, da bodo po opravljenem programu in s certifikatom, ki ga bodo dobili, svoje znanje uspešno širili in pomagali drugim prebežnikom.”
Daljši pogovor z avtorji projekta usposabljanja za delo z begunci lahko slišite v tokratni oddaji Sotočja, v kateri gostimo znano in v evropskem prostoru uveljavljeno koroško literatko Majo Haderlap, odlikovano z državnim redom za zasluge. Priznanje je dobila, kot je zapisano v utemeljitvi, za svoj izjemen literarni prispevek k umestitvi manjšinske in identitetne problematike v avstrijski, širši nemško govoreči in srednjeevropski prostor. Njen roman Angeli pozabe, za katerega je prejela številna priznanja in nagrade, zdaj živi svoje življenje, pravi.
Valerija Perger: “Znanje slovenščine v Porabju je vse slabše”
Šolske torbe romajo v kot, tudi na Hrvaškem in v Porabju, kjer se, ugotavljajo tamkajšnji strokovnjaki, položaj slovenskega jezika slabša. Zakaj, nas med drugim zanima v tokratnih Sotočjih. Na obisku pri učencih na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, smo se pogovarjali z učiteljico – asistentko iz Slovenije Metodo Perger, ki je navdušena nad tamkajšnjimi drugošolci. So kot spužve, pravi, saj vpijejo vsako besedo in čeprav niso slovenskih korenin, se z veseljem učijo slovenščino. Madžarski otroci se zelo trudijo, opaža učiteljica, ki na porabskih šolah pomaga že četrto leto. Ker so razredi majhni, se lahko veliko več ukvarja s posameznimi učenci. Zaskrbljena zaradi kakovosti pouka slovenščine pa je višja svetovalka za slovensko šolstvo Valerija Perger, ki že nekaj let bolj ali manj uspešno opozarja, da v Porabju nujno rabijo več gostujočih učiteljev iz Slovenije.
“Na vsaki šoli bi rabili kakšnega res zagnanega učitelja slovenskega jezika, ki bi ne le navduševal učence, temveč bi vzpostavil slovensko komunikacijo v šolskih zbornicah in na hodnikih. Te je namreč vedno manj. Na šole prihaja vedno več učiteljev Madžarov, ki morajo pravno formalno narediti izpit iz slovenskega jezika, vendar je to veliko premalo, da bi učencem učinkovito posredovali slovenščino in širili pozitiven odnos do jezika.”
Prav to je, je prepričana Valerija Perger, največji problem. Znanje slovenskega jezika se, po njenem mnenju, drastično slabša, rezultati pa so, glede na vloženi trud, preskromni.
Slovenski učitelji v varaždinskih osnovnih šolah. Kako dolgo še?
V Varaždinu so pred nekaj leti med učenci tamkajšnjih osnovnih šol in njihovimi starši naredili anketo o morebitnih prijavah k pouku slovenskega jezika in kulture. Zanimanje je bilo veliko in prav na osnovi te ankete je nastal projekt sodelovanja med slovenskimi in hrvaški šolskimi oblastmi, v okviru katerega je letos dopolnilni pouk slovenščine uspešno končalo 165 učencev 13 osnovnih šol na območju varaždinske županije. Več kot 50 dijakov pa se je slovenščino učilo na Varaždinski gimnaziji. Podatki so spodbudni in želeli bi se, da se ta projekt nadaljuje, pravi Barbara Antolić Vupora, predstavnica slovenske narodne skupnosti v Varaždinski županiji in ena najzaslužnejših, da je pouk zaživel. Gre za poseben model izobraževanja. Hrvaška zagotovi materialne pogoje za pouk (prostore, zvezke, prevoz učencev.), ki ga izvajajo učitelji iz Slovenije. Izobraževanje je tako bolj kakovostno, je prepričana pobudnica projekta, pa ne le to:
“Učitelji iz Slovenije ne le, da bolj obvladajo sam jezik, s sabo prinesejo tudi slovensko kulturo in dodaten narodni naboj, narodno osveščenost… Z izvornimi govorci imamo možnost, da spet pridemo v stik z materinščino. Z anketo smo namreč dokazali, da so imeli učenci v tretjem ali četrtek kolenu svojce v Sloveniji.”
Poleg tega pa, opozarja sogovornica, se je okrepilo sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi osnovnimi šolami, pripravljajo skupne projekte. Gre za dodano vrednost in obojestransko korist, povezovanje na lokalni in regionalni ravni, k čemer spodbujajo tudi v evropski uniji, je prepričana Barbara Antolić Vupora, ki pa še vedno nima zagotovil, da se bo projekt nadaljeval tudi v prihodnjem šolskem letu.
“Na ministrstvu za izobraževanje so rekli, da naj bi prihodnje leto pouk še bil, toda… Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je napovedal, da se bo sestal z ministrstvom za izobraževanje in da bodo to obravnavali prioritetno, vendar povratne informacije nimam. Tudi uradnih zagotovil ni. Vsaj meni niso znana.”
Ljubitelji gledališke umetnosti se boste morda odpravili k rojakom v Furlanijo-Julijsko krajino. V oddaji vas namreč vabimo tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer za prihodnjo sezono pripravljajo sedem svojih predstav in načrtujejo sodelovanja z gledališči iz Slovenije.
V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.
Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev
Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici
V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.
Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.
Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.
Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.
Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.
Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?
Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?
Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.
Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.
Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.
Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.
Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?
Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.
Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!
Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.
Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo?
Neveljaven email naslov