Rojaki na Hrvaškem rahlo napredujejo, zadnji štirje beneški Čedermaci, boljše novice za Novice in druge zgodbe rojakov iz soseščine

(Ne)gotova prihodnost Novic?

Kaj se bo zgodilo z osrednjim tednikom koroških Slovencev, ki se je znašel v velikih finančnih težavah? Najnovejši številki Novic je bila tako priložena tudi položnica za solidarnostni prispevek za preživetje tednika, katerega novinarji in uredniki so skoraj ostali brez zaposlitve. Z začetkom julija je namreč začela veljati odpoved njihovih pogodb. Odpustitev novinarjev so preprečila pravila delovne zakonodaje, nadaljevala pa se bo, kot kaže tudi razprava o tem, kakšen naj bi bil ta tednik v prihodnje.

Že v soboto so se srečali najvišji predstavniki lastnikov tednika – Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) -, da bi uskladili poglede glede prihodnosti tednika. Na srečanju so sprejeli, kot je pojasnil Nanti Olip, poslovodeči NSKS in podpredsednik te krovne organizacije, več sklepov. Med drugim, da o tej pereči temi razpravlja sosvet slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja, v katerem so zbrani predstavniki organizacij koroških Slovencev. Seja sosveta, ki ga vodi Marjan Šturm (predsednik ZSO), eden od lastnikov tednika, naj bi bila 20. julija v Celovcu, na njej pa bodo člani razpravljali o letošnjem financiranju tednika z denarjem iz sklada interventnih sredstev. Hkrati naj bi začeli iskati sistemske rešitve za izhajanje tednika v prihodnje. Lastnika bosta poskrbela tudi za pripravo neodvisne analize o lastniških strukturah, izdajateljih in kadrovskih ureditvah manjšinskih časopisov v Avstriji. V pol leta naj bi rešili tudi dilemo poslovodstva, pravi Olip, ki naj bi prešlo iz rok političnih funkcionarjev na izključno strokovno, poslovno upravo. Za nemoteno nadaljnje izhajanje Novic, po načrtu, ki sta ga pripravila lastnika, je nujno, da so izpolnjeni vsi pogoji, opozarja podpredsednik NSKS. Eden ključnih bo prav financiranje do konca letošnjega leta.

Ob tem je Nanti Olip napovedal tudi sestanek lastnikov in članov programskega sveta Novic:

»..da se prerešetajo, pregledajo dogodki zadnjih tednov, da analiziramo, je bilo pametno, kaj ne.«

Predsednik programskega sveta Danilo Katz pričakuje, da bodo Novice rešili:

»Že vse od začetka delovanja se v programskem svetu zavzemamo za svobodno in kakovostno delo novinarjev in urednikov, usmerjeno v samo vsebino tednika.«

Ob tem se zavzemajo tudi za spremembo lastniške strukture:

»Zdaj se lastnika pogovarjata in pogajata o tem, kako naj bi šlo naprej.«

Predsednik programskega sveta, ki naj bi bil posrednik med lastniki in uredniško ekipo, upa na sistemsko rešitev financiranja osrednjega tednika koroških Slovencev, ki bo omogočala nemoteno delo, brez vsakoletnih finančnih težav.

Daljšemu pogovoru z Nantijem Olipom in Danilom Katzem lahko prisluhnete v oddaji, v kateri gostimo tudi novega predsednika sveta slovenske narodne skupnosti Primorsko-goranske županije, rojaka iz Lovrana, Vasjo Simoniča.

»Pomembni so koraki v pravo smer!«

31.maja so na Hrvaškem volili svete in predstavnike narodnih manjšin, izvoljenih je bilo tudi devet slovenskih svetov in enajst predstavnikov slovenske narodne skupnosti. V juniju so se na ustanovnih sejah srečali v Pulju (predsednica Marija Langer), Umagu (predsednica Vida Ferlin), Zagrebu (predsednik Darko Šonc) in Primorsko-goranski županiji (predsednik Vasja Simonič).

Novost za slovensko manjšino je, poleg zmanjšanja števila rojakov v Varaždinski županiji (pod 500), kjer so namesto sveta volili predstavnico (Barbara Antolić Vupora), nov svet v občini Matulji. Zanj je zaslužen prav Vasja Simonič, ki je podobno vlogo odigral pri volitvah leta 2004 za svet v Lovranu. Uspelo mu je brez pomoči slovenskih organizacij, kar je edini primer doslej. Zaradi upada števila prebivalcev slovenskih korenin (pod 1,5%) je Lovranski svet deloval le en mandat, a Vasja Simonič je kmalu ustanovil še društvo Snežnik, ki ga deset let uspešno vodi. Te dni je prevzel tudi vodenje sveta slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije, v katerem je izkušnje nabiral v zadnjih dveh mandatih.

Po osamosvojitvi smo Slovenci, je pojasnil Marjani Mirković, ki smo tu živeli že desetletja, dobili drugačen status:

»Hrvaški nacionalizem, ki se je v 90. letih krepil, je dosegel nasprotne učinke. Slovenci smo se začeli počutiti vse bolj tuje. Postali smo drugačni. Spraševali so nas, kaj počnemo tu, od kod smo prišli. Toda mi smo bili tu že od nekdaj. Znašli smo se v čudni situaciji, ko smo se doma počutili tujci. In začeli smo se organizirati.«

Leta 2002 sprejeti zakon o narodnih manjšinah je bil napisan in sprejet s figo v žepu, odgovarja Vasja Simonič na vprašanje, ali se je položaj manjšin izboljšal po zaslugi zakonodaje. Napisan je tako, da zveni dobro, toda v praksi marsikaj ne deluje. Vtis je, da ni nihče razmišljal o pravicah, pravi Simonič, kritičen tudi zaradi stalnih administrativnih napak, za katere nihče ne želi prevzeti odgovornosti. Toda, dodaja, opazi se rahel napredek.

»Če so nas na začetku spraševali, kaj vi želite, kaj bi sploh radi, je danes povsem normalno, da obstajamo. Sicer ne zahtevamo preveč, nismo agresivni, toda stvari se izboljšujejo.«

Danes je normalno, da se na osnovnih šolah Pećine in Matulji uči slovenščina, kar je bilo pred desetimi leti nepredstavljivo, in Simonič upa, da se bo to nadaljevalo, da bodo imeli potomci Slovencev priložnost slišati in vsaj nekaj izvedeti o jeziku svojih prednikov. Pomembno je, da imajo ljudje možnost izbire. In pri tem bi morala intenzivneje pomagati tudi slovenska država.

»Če želiš, da narod obstane, se moraš truditi… Veliko moraš narediti, če želiš, da tvoj narod obstane. V nasprotnem se asimilira in izgine. Ni ga več.«

Dober primer tega je, po mnenju Vasje Simoniča, Italija. Italijani bi že zdavnaj izginili, če jih ne bi podpirala matična država. Danes imajo italijanske osnovne šole in gimnazije, v vrtcih jim pripravijo posebne programe. Tudi Slovenija bi se morala zavzeti za rojake zunaj meje, ne le preko projektov z društvi. Ta niso, je prepričan predsednik sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije, dovolj usposobljena za to. O tem se je treba pogovarjati in dobro premisliti, kaj želimo, pravi, z dobro voljo in v dobri veri, ne s figo v žepu.

Velikih pričakovanj pa nima. Prepričan je, da ne smeš pričakovati, ker si lahko potem razočaran:

»Če gremo korak za korakom, ali pol koraka naprej, bomo napredovali, seveda če gremo v pravo smer. Ni treba delati velikih korakov, vedeti moraš, v katero smer hodiš.«

V katero smer bo šel svet slovenske narodne skupnosti Primorsko-goranske županije pa njegov predsednik Vasja Simonič ne želi razkriti. O tem se bodo odločili člani, pravi.

Štirje zadnji beneški Čedermaci

Slovenski rojaki na Videmskem so svojo vero in z njo pripadnost narodovi kulturi ter jeziku ohranili tudi ali predvsem po zaslugi domačih duhovnikov. Med nje sodijo tudi Božo Zuanella, Marino Qualica, Dionizij Matevčič in Marijo Garjup – prijatelji, rojaki in sobratje iz Benečije, ki so bili pred 50 leti v videmski stolnici posvečeni v duhovnike, in so v Špetru pred kratkim darovali zlato mašo. Življenje v talarju jim je, kot so povedali Miram Muženič, delilo obilico zadovoljstva, hkrati pa ni skoparilo s stiskami in tudi trpljenjem. Vseskozi so ostali ponosni, da so Slovenci. Verska hoja zadnjih beneških Čedermacov je bila hkrati pot predanosti in ljubezni do domačih ljudi, jezika in beneške zemlje. Kljub pritiskom, tudi nanje osebno in celo sodiščem. Mračnih let Benečije ni več, so le še občasni viharji, ki jim monsignor Matevčič kljubuje na Višarjah, kjer je rektor Marijinega svetišča in kamor so se v nedeljo tradicionalno odpravili romarji iz treh dežel. Kaj so štirje zlatomašniki povedali o svojem delu in življenju, lahko slišite v oddaji.

Dobrodošli doma!

Ustavili smo se tudi na Ptuju, kjer je v soboto potekala prireditev Dobrodošli doma, srečanje rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta. Zbralo se jih je manj kot lani v Škofji Loki, kljub temu pa je bilo živahno na odru pred mestno hišo. Prvič so nastopili člani društva Porabske mladine in otroški zbor Melodija iz Bilčovsa. Tudi letos pa navdušil mešani pevski zbor Encijan SKD Istra iz Pulja, ki odprl kulturni del programa. Vas zanima, kako so zapeli rojaki iz Pulja pod taktirko zborovodje Paole Stermotič, ki bodo jeseni z izidom prvega albuma praznovali 10-letnico delovanja?

Prisluhnite oddaji!