Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 6.7.2015

06.07.2015


Rojaki na Hrvaškem rahlo napredujejo, zadnji štirje beneški Čedermaci, boljše novice za Novice in druge zgodbe rojakov iz soseščine

(Ne)gotova prihodnost Novic?

Kaj se bo zgodilo z osrednjim tednikom koroških Slovencev, ki se je znašel v velikih finančnih težavah? Najnovejši številki Novic je bila tako priložena tudi položnica za solidarnostni prispevek za preživetje tednika, katerega novinarji in uredniki so skoraj ostali brez zaposlitve. Z začetkom julija je namreč začela veljati odpoved njihovih pogodb. Odpustitev novinarjev so preprečila pravila delovne zakonodaje, nadaljevala pa se bo, kot kaže tudi razprava o tem, kakšen naj bi bil ta tednik v prihodnje.

Že v soboto so se srečali najvišji predstavniki lastnikov tednika – Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) -, da bi uskladili poglede glede prihodnosti tednika. Na srečanju so sprejeli, kot je pojasnil Nanti Olip, poslovodeči NSKS in podpredsednik te krovne organizacije, več sklepov. Med drugim, da o tej pereči temi razpravlja sosvet slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja, v katerem so zbrani predstavniki organizacij koroških Slovencev. Seja sosveta, ki ga vodi Marjan Šturm (predsednik ZSO), eden od lastnikov tednika, naj bi bila 20. julija v Celovcu, na njej pa bodo člani razpravljali o letošnjem financiranju tednika z denarjem iz sklada interventnih sredstev. Hkrati naj bi začeli iskati sistemske rešitve za izhajanje tednika v prihodnje. Lastnika bosta poskrbela tudi za pripravo neodvisne analize o lastniških strukturah, izdajateljih in kadrovskih ureditvah manjšinskih časopisov v Avstriji. V pol leta naj bi rešili tudi dilemo poslovodstva, pravi Olip, ki naj bi prešlo iz rok političnih funkcionarjev na izključno strokovno, poslovno upravo. Za nemoteno nadaljnje izhajanje Novic, po načrtu, ki sta ga pripravila lastnika, je nujno, da so izpolnjeni vsi pogoji, opozarja podpredsednik NSKS. Eden ključnih bo prav financiranje do konca letošnjega leta.

Ob tem je Nanti Olip napovedal tudi sestanek lastnikov in članov programskega sveta Novic:

»..da se prerešetajo, pregledajo dogodki zadnjih tednov, da analiziramo, je bilo pametno, kaj ne.«

Predsednik programskega sveta Danilo Katz pričakuje, da bodo Novice rešili:

»Že vse od začetka delovanja se v programskem svetu zavzemamo za svobodno in kakovostno delo novinarjev in urednikov, usmerjeno v samo vsebino tednika.«

Ob tem se zavzemajo tudi za spremembo lastniške strukture:

»Zdaj se lastnika pogovarjata in pogajata o tem, kako naj bi šlo naprej.«

Predsednik programskega sveta, ki naj bi bil posrednik med lastniki in uredniško ekipo, upa na sistemsko rešitev financiranja osrednjega tednika koroških Slovencev, ki bo omogočala nemoteno delo, brez vsakoletnih finančnih težav.

Daljšemu pogovoru z Nantijem Olipom in Danilom Katzem lahko prisluhnete v oddaji, v kateri gostimo tudi novega predsednika sveta slovenske narodne skupnosti Primorsko-goranske županije, rojaka iz Lovrana, Vasjo Simoniča.

»Pomembni so koraki v pravo smer!«

31.maja so na Hrvaškem volili svete in predstavnike narodnih manjšin, izvoljenih je bilo tudi devet slovenskih svetov in enajst predstavnikov slovenske narodne skupnosti. V juniju so se na ustanovnih sejah srečali v Pulju (predsednica Marija Langer), Umagu (predsednica Vida Ferlin), Zagrebu (predsednik Darko Šonc) in Primorsko-goranski županiji (predsednik Vasja Simonič).

Novost za slovensko manjšino je, poleg zmanjšanja števila rojakov v Varaždinski županiji (pod 500), kjer so namesto sveta volili predstavnico (Barbara Antolić Vupora), nov svet v občini Matulji. Zanj je zaslužen prav Vasja Simonič, ki je podobno vlogo odigral pri volitvah leta 2004 za svet v Lovranu. Uspelo mu je brez pomoči slovenskih organizacij, kar je edini primer doslej. Zaradi upada števila prebivalcev slovenskih korenin (pod 1,5%) je Lovranski svet deloval le en mandat, a Vasja Simonič je kmalu ustanovil še društvo Snežnik, ki ga deset let uspešno vodi. Te dni je prevzel tudi vodenje sveta slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije, v katerem je izkušnje nabiral v zadnjih dveh mandatih.

Po osamosvojitvi smo Slovenci, je pojasnil Marjani Mirković, ki smo tu živeli že desetletja, dobili drugačen status:

»Hrvaški nacionalizem, ki se je v 90. letih krepil, je dosegel nasprotne učinke. Slovenci smo se začeli počutiti vse bolj tuje. Postali smo drugačni. Spraševali so nas, kaj počnemo tu, od kod smo prišli. Toda mi smo bili tu že od nekdaj. Znašli smo se v čudni situaciji, ko smo se doma počutili tujci. In začeli smo se organizirati.«

Leta 2002 sprejeti zakon o narodnih manjšinah je bil napisan in sprejet s figo v žepu, odgovarja Vasja Simonič na vprašanje, ali se je položaj manjšin izboljšal po zaslugi zakonodaje. Napisan je tako, da zveni dobro, toda v praksi marsikaj ne deluje. Vtis je, da ni nihče razmišljal o pravicah, pravi Simonič, kritičen tudi zaradi stalnih administrativnih napak, za katere nihče ne želi prevzeti odgovornosti. Toda, dodaja, opazi se rahel napredek.

»Če so nas na začetku spraševali, kaj vi želite, kaj bi sploh radi, je danes povsem normalno, da obstajamo. Sicer ne zahtevamo preveč, nismo agresivni, toda stvari se izboljšujejo.«

Danes je normalno, da se na osnovnih šolah Pećine in Matulji uči slovenščina, kar je bilo pred desetimi leti nepredstavljivo, in Simonič upa, da se bo to nadaljevalo, da bodo imeli potomci Slovencev priložnost slišati in vsaj nekaj izvedeti o jeziku svojih prednikov. Pomembno je, da imajo ljudje možnost izbire. In pri tem bi morala intenzivneje pomagati tudi slovenska država.

»Če želiš, da narod obstane, se moraš truditi… Veliko moraš narediti, če želiš, da tvoj narod obstane. V nasprotnem se asimilira in izgine. Ni ga več.«

Dober primer tega je, po mnenju Vasje Simoniča, Italija. Italijani bi že zdavnaj izginili, če jih ne bi podpirala matična država. Danes imajo italijanske osnovne šole in gimnazije, v vrtcih jim pripravijo posebne programe. Tudi Slovenija bi se morala zavzeti za rojake zunaj meje, ne le preko projektov z društvi. Ta niso, je prepričan predsednik sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije, dovolj usposobljena za to. O tem se je treba pogovarjati in dobro premisliti, kaj želimo, pravi, z dobro voljo in v dobri veri, ne s figo v žepu.

Velikih pričakovanj pa nima. Prepričan je, da ne smeš pričakovati, ker si lahko potem razočaran:

»Če gremo korak za korakom, ali pol koraka naprej, bomo napredovali, seveda če gremo v pravo smer. Ni treba delati velikih korakov, vedeti moraš, v katero smer hodiš.«

V katero smer bo šel svet slovenske narodne skupnosti Primorsko-goranske županije pa njegov predsednik Vasja Simonič ne želi razkriti. O tem se bodo odločili člani, pravi.

Štirje zadnji beneški Čedermaci

Slovenski rojaki na Videmskem so svojo vero in z njo pripadnost narodovi kulturi ter jeziku ohranili tudi ali predvsem po zaslugi domačih duhovnikov. Med nje sodijo tudi Božo Zuanella, Marino Qualica, Dionizij Matevčič in Marijo Garjup – prijatelji, rojaki in sobratje iz Benečije, ki so bili pred 50 leti v videmski stolnici posvečeni v duhovnike, in so v Špetru pred kratkim darovali zlato mašo. Življenje v talarju jim je, kot so povedali Miram Muženič, delilo obilico zadovoljstva, hkrati pa ni skoparilo s stiskami in tudi trpljenjem. Vseskozi so ostali ponosni, da so Slovenci. Verska hoja zadnjih beneških Čedermacov je bila hkrati pot predanosti in ljubezni do domačih ljudi, jezika in beneške zemlje. Kljub pritiskom, tudi nanje osebno in celo sodiščem. Mračnih let Benečije ni več, so le še občasni viharji, ki jim monsignor Matevčič kljubuje na Višarjah, kjer je rektor Marijinega svetišča in kamor so se v nedeljo tradicionalno odpravili romarji iz treh dežel. Kaj so štirje zlatomašniki povedali o svojem delu in življenju, lahko slišite v oddaji.

Dobrodošli doma!

Ustavili smo se tudi na Ptuju, kjer je v soboto potekala prireditev Dobrodošli doma, srečanje rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta. Zbralo se jih je manj kot lani v Škofji Loki, kljub temu pa je bilo živahno na odru pred mestno hišo. Prvič so nastopili člani društva Porabske mladine in otroški zbor Melodija iz Bilčovsa. Tudi letos pa navdušil mešani pevski zbor Encijan SKD Istra iz Pulja, ki odprl kulturni del programa. Vas zanima, kako so zapeli rojaki iz Pulja pod taktirko zborovodje Paole Stermotič, ki bodo jeseni z izidom prvega albuma praznovali 10-letnico delovanja?

Prisluhnite oddaji!


Sotočja

872 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 6.7.2015

06.07.2015


Rojaki na Hrvaškem rahlo napredujejo, zadnji štirje beneški Čedermaci, boljše novice za Novice in druge zgodbe rojakov iz soseščine

(Ne)gotova prihodnost Novic?

Kaj se bo zgodilo z osrednjim tednikom koroških Slovencev, ki se je znašel v velikih finančnih težavah? Najnovejši številki Novic je bila tako priložena tudi položnica za solidarnostni prispevek za preživetje tednika, katerega novinarji in uredniki so skoraj ostali brez zaposlitve. Z začetkom julija je namreč začela veljati odpoved njihovih pogodb. Odpustitev novinarjev so preprečila pravila delovne zakonodaje, nadaljevala pa se bo, kot kaže tudi razprava o tem, kakšen naj bi bil ta tednik v prihodnje.

Že v soboto so se srečali najvišji predstavniki lastnikov tednika – Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) -, da bi uskladili poglede glede prihodnosti tednika. Na srečanju so sprejeli, kot je pojasnil Nanti Olip, poslovodeči NSKS in podpredsednik te krovne organizacije, več sklepov. Med drugim, da o tej pereči temi razpravlja sosvet slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja, v katerem so zbrani predstavniki organizacij koroških Slovencev. Seja sosveta, ki ga vodi Marjan Šturm (predsednik ZSO), eden od lastnikov tednika, naj bi bila 20. julija v Celovcu, na njej pa bodo člani razpravljali o letošnjem financiranju tednika z denarjem iz sklada interventnih sredstev. Hkrati naj bi začeli iskati sistemske rešitve za izhajanje tednika v prihodnje. Lastnika bosta poskrbela tudi za pripravo neodvisne analize o lastniških strukturah, izdajateljih in kadrovskih ureditvah manjšinskih časopisov v Avstriji. V pol leta naj bi rešili tudi dilemo poslovodstva, pravi Olip, ki naj bi prešlo iz rok političnih funkcionarjev na izključno strokovno, poslovno upravo. Za nemoteno nadaljnje izhajanje Novic, po načrtu, ki sta ga pripravila lastnika, je nujno, da so izpolnjeni vsi pogoji, opozarja podpredsednik NSKS. Eden ključnih bo prav financiranje do konca letošnjega leta.

Ob tem je Nanti Olip napovedal tudi sestanek lastnikov in članov programskega sveta Novic:

»..da se prerešetajo, pregledajo dogodki zadnjih tednov, da analiziramo, je bilo pametno, kaj ne.«

Predsednik programskega sveta Danilo Katz pričakuje, da bodo Novice rešili:

»Že vse od začetka delovanja se v programskem svetu zavzemamo za svobodno in kakovostno delo novinarjev in urednikov, usmerjeno v samo vsebino tednika.«

Ob tem se zavzemajo tudi za spremembo lastniške strukture:

»Zdaj se lastnika pogovarjata in pogajata o tem, kako naj bi šlo naprej.«

Predsednik programskega sveta, ki naj bi bil posrednik med lastniki in uredniško ekipo, upa na sistemsko rešitev financiranja osrednjega tednika koroških Slovencev, ki bo omogočala nemoteno delo, brez vsakoletnih finančnih težav.

Daljšemu pogovoru z Nantijem Olipom in Danilom Katzem lahko prisluhnete v oddaji, v kateri gostimo tudi novega predsednika sveta slovenske narodne skupnosti Primorsko-goranske županije, rojaka iz Lovrana, Vasjo Simoniča.

»Pomembni so koraki v pravo smer!«

31.maja so na Hrvaškem volili svete in predstavnike narodnih manjšin, izvoljenih je bilo tudi devet slovenskih svetov in enajst predstavnikov slovenske narodne skupnosti. V juniju so se na ustanovnih sejah srečali v Pulju (predsednica Marija Langer), Umagu (predsednica Vida Ferlin), Zagrebu (predsednik Darko Šonc) in Primorsko-goranski županiji (predsednik Vasja Simonič).

Novost za slovensko manjšino je, poleg zmanjšanja števila rojakov v Varaždinski županiji (pod 500), kjer so namesto sveta volili predstavnico (Barbara Antolić Vupora), nov svet v občini Matulji. Zanj je zaslužen prav Vasja Simonič, ki je podobno vlogo odigral pri volitvah leta 2004 za svet v Lovranu. Uspelo mu je brez pomoči slovenskih organizacij, kar je edini primer doslej. Zaradi upada števila prebivalcev slovenskih korenin (pod 1,5%) je Lovranski svet deloval le en mandat, a Vasja Simonič je kmalu ustanovil še društvo Snežnik, ki ga deset let uspešno vodi. Te dni je prevzel tudi vodenje sveta slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije, v katerem je izkušnje nabiral v zadnjih dveh mandatih.

Po osamosvojitvi smo Slovenci, je pojasnil Marjani Mirković, ki smo tu živeli že desetletja, dobili drugačen status:

»Hrvaški nacionalizem, ki se je v 90. letih krepil, je dosegel nasprotne učinke. Slovenci smo se začeli počutiti vse bolj tuje. Postali smo drugačni. Spraševali so nas, kaj počnemo tu, od kod smo prišli. Toda mi smo bili tu že od nekdaj. Znašli smo se v čudni situaciji, ko smo se doma počutili tujci. In začeli smo se organizirati.«

Leta 2002 sprejeti zakon o narodnih manjšinah je bil napisan in sprejet s figo v žepu, odgovarja Vasja Simonič na vprašanje, ali se je položaj manjšin izboljšal po zaslugi zakonodaje. Napisan je tako, da zveni dobro, toda v praksi marsikaj ne deluje. Vtis je, da ni nihče razmišljal o pravicah, pravi Simonič, kritičen tudi zaradi stalnih administrativnih napak, za katere nihče ne želi prevzeti odgovornosti. Toda, dodaja, opazi se rahel napredek.

»Če so nas na začetku spraševali, kaj vi želite, kaj bi sploh radi, je danes povsem normalno, da obstajamo. Sicer ne zahtevamo preveč, nismo agresivni, toda stvari se izboljšujejo.«

Danes je normalno, da se na osnovnih šolah Pećine in Matulji uči slovenščina, kar je bilo pred desetimi leti nepredstavljivo, in Simonič upa, da se bo to nadaljevalo, da bodo imeli potomci Slovencev priložnost slišati in vsaj nekaj izvedeti o jeziku svojih prednikov. Pomembno je, da imajo ljudje možnost izbire. In pri tem bi morala intenzivneje pomagati tudi slovenska država.

»Če želiš, da narod obstane, se moraš truditi… Veliko moraš narediti, če želiš, da tvoj narod obstane. V nasprotnem se asimilira in izgine. Ni ga več.«

Dober primer tega je, po mnenju Vasje Simoniča, Italija. Italijani bi že zdavnaj izginili, če jih ne bi podpirala matična država. Danes imajo italijanske osnovne šole in gimnazije, v vrtcih jim pripravijo posebne programe. Tudi Slovenija bi se morala zavzeti za rojake zunaj meje, ne le preko projektov z društvi. Ta niso, je prepričan predsednik sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije, dovolj usposobljena za to. O tem se je treba pogovarjati in dobro premisliti, kaj želimo, pravi, z dobro voljo in v dobri veri, ne s figo v žepu.

Velikih pričakovanj pa nima. Prepričan je, da ne smeš pričakovati, ker si lahko potem razočaran:

»Če gremo korak za korakom, ali pol koraka naprej, bomo napredovali, seveda če gremo v pravo smer. Ni treba delati velikih korakov, vedeti moraš, v katero smer hodiš.«

V katero smer bo šel svet slovenske narodne skupnosti Primorsko-goranske županije pa njegov predsednik Vasja Simonič ne želi razkriti. O tem se bodo odločili člani, pravi.

Štirje zadnji beneški Čedermaci

Slovenski rojaki na Videmskem so svojo vero in z njo pripadnost narodovi kulturi ter jeziku ohranili tudi ali predvsem po zaslugi domačih duhovnikov. Med nje sodijo tudi Božo Zuanella, Marino Qualica, Dionizij Matevčič in Marijo Garjup – prijatelji, rojaki in sobratje iz Benečije, ki so bili pred 50 leti v videmski stolnici posvečeni v duhovnike, in so v Špetru pred kratkim darovali zlato mašo. Življenje v talarju jim je, kot so povedali Miram Muženič, delilo obilico zadovoljstva, hkrati pa ni skoparilo s stiskami in tudi trpljenjem. Vseskozi so ostali ponosni, da so Slovenci. Verska hoja zadnjih beneških Čedermacov je bila hkrati pot predanosti in ljubezni do domačih ljudi, jezika in beneške zemlje. Kljub pritiskom, tudi nanje osebno in celo sodiščem. Mračnih let Benečije ni več, so le še občasni viharji, ki jim monsignor Matevčič kljubuje na Višarjah, kjer je rektor Marijinega svetišča in kamor so se v nedeljo tradicionalno odpravili romarji iz treh dežel. Kaj so štirje zlatomašniki povedali o svojem delu in življenju, lahko slišite v oddaji.

Dobrodošli doma!

Ustavili smo se tudi na Ptuju, kjer je v soboto potekala prireditev Dobrodošli doma, srečanje rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta. Zbralo se jih je manj kot lani v Škofji Loki, kljub temu pa je bilo živahno na odru pred mestno hišo. Prvič so nastopili člani društva Porabske mladine in otroški zbor Melodija iz Bilčovsa. Tudi letos pa navdušil mešani pevski zbor Encijan SKD Istra iz Pulja, ki odprl kulturni del programa. Vas zanima, kako so zapeli rojaki iz Pulja pod taktirko zborovodje Paole Stermotič, ki bodo jeseni z izidom prvega albuma praznovali 10-letnico delovanja?

Prisluhnite oddaji!


02.12.2019

Ustvarjalne energije ne manjka

O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!


25.11.2019

O mladih, z mladimi, za mlade

Ob 70-letnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se z njegovim predsednikom Valentinom Inzkom pogovarjamo o enotnosti, izzivih in mladih. Ti so se zbrali tudi v Ljubljani na letošnjem sklepnem srečanju mreže Alpe Jadran - Maj. Kdo so ti mladi in zakaj se povezujejo, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji - DM+. O pouku slovenščine se pogovarjamo s Ksenjo Klovar Lukarič, novo učiteljico na reški OŠ Kozala, z Martinom Ropošem pa tudi o razvojnem programu slovenskega Porabja, vrednem skoraj 3 milijone evrov. Prisluhnite!


18.11.2019

Različne perspektive

»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!


11.11.2019

Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda

V Zagrebu so proslavili 90-letnico delovanja društva Slovenski dom. Kako slovesno je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Z visokim komisarjem OVSE-ja za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom se pogovarjamo o položaju manjšin in njihovem bogastvu. Da je prednost, če si pripadnik manjšine, je prepričan znani tržaški Slovenec Bojan Brezigar. 20 let je življenje rojakov v zamejstvu predstavljal v kolumnah za dnevnik Večer, izbrane pa je zdaj objavil v knjigi Pogled izza meje. Kakšen je ta pogled? V oddaji gostimo tudi raziskovalko pouka slovenščine na novih srednjih šolah v Avstriji Bernardo Volavšek Kuresch in novega predsednika krovne organizacije porabskih Slovencev Karla Holca, ki je prevzel vodenje Državne slovenske samouprave. Kakšen je njegov pogled na slovensko manjšino? Prisluhnite!


04.11.2019

Stati inu obstati v zamejstvu

Porabski Slovenci so po obisku premiera Marjana Šarca na Madžarskem zadovoljni. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Kakšno vlogo lahko imajo slovenska zamejska gospodarska združenja v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu? O tem več v pogovoru z goriškim rojakom Robertom Frandoličem, predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in Benjaminom Wakounigom, predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. O začetkih pouka slovenskega jezika na reški osnovni šoli Pećine pripoveduje nekdanja ravnateljica Irena Margan. Leta 2006 je začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika, zdaj pouk slovenščine v okviru hrvaške zakonodaje poteka že deseto leto. V Trstu pa se odpravimo po sledeh Primoža Trubarja. Prisluhnite


28.10.2019

Boj za pravice manjšine in medkulturni dialog

Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!


21.10.2019

Dogaja se!

Kaj so porabskim Slovencem prinesle lokalne in manjšinske volitve na Madžarskem? Cikcak po Šmihelu pri Pliberku ob koncu praznovanja 40-letnice lutkarstva in 20-letnice festivala Cikl Cakl. Z Miho Vavtijem spregovorimo o bližajoči se 30-letnici šmihelskega New Times Bigbanda, pomenu glasbene dejavnosti in težavah z njegovim financiranjem. Ogledamo si premiero predstave Krčmarica Mirandolina v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Več lahko slišite o filmskem festivalu Poklon viziji, ki je potekal v kar 7 mestih v Sloveniji in Italiji. Gostimo pa tudi Vasiljko Tovarloža, dolgoletno in aktivno članico društva Slovenski dom v Zagrebu.


14.10.2019

Bil je skrajni čas

Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski mirovni pogodbi, rojaki iz Zagreba so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, pomembna vloga slovenskih zamejskih knjižnic. Prisluhnite!


07.10.2019

Moje srce je slovensko in to vedo vsi!

Z vodjo koroških Zelenih Olgo Voglauer se po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah pogovarjamo o nadaljevanju njene politične kariere na Dunaju. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri. Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede.V Števanovcih pa si ogledamo novi predstavi porabske slovenske gledališke družine Nindrik Indrik in Dua Fodor.


30.09.2019

Volitve v Avstriji in veselje koroških Slovencev

Kaj si lahko po parlamentarnih volitvah v Avstriji obeta tam živeča slovenska narodna skupnost, sprašujemo koroškega slovenskega novinarja Janka Kulmescha. Gostimo znanega prekmurskega gledališkega ustvarjalca Milivoja Mikija Roša, tesno povezanega s porabskimi Slovenci in filmom Oroslan. Ustavimo se na Reki, kjer so se z razstavo Zadnji pričevalci poklonili tudi zaprtim v italijanskem fašističnem taborišču Kampor na Rabu. Koliko pa je zamejska tematika prisotna v slovenskih učnih načrtih? Premalo, ugotavljajo raziskovalci. Prisluhnite!


23.09.2019

Podobe ljudi in pokrajin

Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med manjšino in večinskim prebivalstvom. V Benečijo nas povabi zvedna 30-letna rojakinja Mariagiulio Pagon, profesorica italijanščine na dvojezični osnovni šoli v Špetru, na Gornjem Seniku pa se pridružimo učencem in učiteljem na obnovljeni dvojezični šoli. Kakšen je odnos pristojnih hrvaških oblasti do manjšinskih jezikov? To je zanimalo tudi člane odbora Sveta Evrope, ki spremlja spoštovanje določil evropske listine o jezikih manjšin. Je slovenščina na Hrvaškem žrtev neurejenih odnosov med državama? Več lahko slišite tudi o gledališko bogati jeseni koroških Slovencev in mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajin. Prisluhnite!


16.09.2019

Jezik moraš imeti rad

Kako je s šolstvom rojakov v Porabju, nas zanima v tokratni oddaji. V zadnjih letih je bilo namreč slišati precej kritik na tudi glede usposobljenosti učiteljev. Zdaj se, kot kaže, razmere vendarle izboljšujejo. Spremembe se obetajo tudi na avstrijskem Koroškem. Začeli so namreč s prenovo učnih načrtov. Tudi tam so namreč učitelji opozarjali, da so prenatrpani. Nika Sommeregger je koroška slovenska režiserka, ki večinoma dela na Dunaju. Vendar bo v novi gledališki sezoni precej časa preživela tudi v Celovcu. Med drugim tudi zaradi predstave v okviru obeleževanja 100.obletnice koroškega plebiscita. Več v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na izlet v Rezijo.


09.09.2019

Šola je spet tu!

Tokratno oddajo bo zaznamoval začetek novega šolskega leta pri rojakih v Furlaniji Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem. Pridružimo se udeležencem prve gledališko koncertne tehnične delavnice v Šentjanžu v Rožu in porabskim Slovencem, ki podpirajo kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture. Računajo, da bo to še okrepilo stike z matično domovino. Pred oktobrskimi lokalnimi volitvami na Madžarskem pa računajo tudi na večje zanimanje rojakov za vpis v volilne imenike. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


26.08.2019

Sotočja 02.09.2019

Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.


26.08.2019

Sotočja 26.8.2019

Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.


19.08.2019

Sotočja 19.8.2019

Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino postali bolj zavedni in ponosni. Na svoje prekmurske korenine je ponosen slovenski evangeličansko luteranski duhovnik Aleksander Erniša. Lani je za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, prihodnji mesec pa bo imel prvo mašo v slovenskem jeziku. Na avstrijskem Koroškem, kjer bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita, se je oblikovala Iniciativa SKUP - slovenski konsenz za ustavne pravice. Kaj zahtevajo s peticijo, ki jo je doslej podpisalo 240 ljudi, v pogovoru z Rudijem Voukom. Dunajski pogled na prihodnost koroških Slovencev pa ponudi doktor Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine.


12.08.2019

Sotočja 12.8.2019

Živahno poletno dogajanje pri rojakih v sosednjih državah zaznamuje tudi tokratno oddajo. V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, v Tinjah pa prisluhnemo udeležencem poletne glasbene delavnice. Odpravimo se v Gorski kotar, v vas Plešce, kjer v Palčavi šiši tradicionalno etnološko delavnico spremljajo različne prireditve. Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri osvetlimo težave praznega šolskega poslopja v Gropadi. Prisluhnite!


05.08.2019

Sotočja 5.8.2019

Pridružimo se udeležencem tradicionalnega srečanja treh Slovenij na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino. Obiščemo Rebrco na avstrijskem Koroškem, kjer mladi umetniki kreativno preživljajo počitnice. In to že 40 let. Gostimo porabsko Slovenko Iluško Bartakovič. Predana vzgojiteljica je po 40 letih svojega dela dobila visoko madžarsko priznanje. Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica vidi svojo prihodnost v delu z otroki v slovenskem vrtcu na Reki.


24.06.2019

Sotočja 24.6.2019

V kakšnih razmerah živijo Slovenci v sosednjih državah? Kakšen je njihov položaj in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča in odhajajočega generalnega konzula v Monoštru Borisa Jesiha.


17.06.2019

Sotočja 17.6.2019

V Šentvidu pri Stični prisluhnemo zamejskim zborom, sodelujočim na jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov in se v Umagu pridružimo zaključku dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci koprske osnovne šole Antona Ukmarja so ob koncu šolskega leta izdali knjigo »Slovenski otroci na Tržaškem«, v kateri so zbrali pričevanja znanih tržaških Slovencev. Več tudi zborniku Zamejski, obmejni, čezmejni, ki odstira pogled na rojake v Furlaniji Julijski krajini deset let po vstopu matične Slovenije šengensko območje. Gostimo porabsko rojakinjo Vero Gašpar, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. S Katarino Pajnić pa se pogovarjamo o njenem turističnem projektu Slo Kor Tur, s katerim predstavlja zgodovino in življenje koroških Slovencev. Prisluhnite!


Stran 12 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov