Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska športna društva v Italiji pripravljena na spremembe, negotova prihodnost goriškega tednika Novi glas, odpuščanje učiteljev na avstrijskem Koroškem, v reškem Prirodoslovnem muzeju z doktorjem Boštjanom Surino in na Porabskem dnevu v Andovcih
Spremembe so realnost!
Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta (SLORI) je poleg raziskave o slovenskem športu v Italiji učence slovenskih šol spraševal tudi o poreklu oziroma koreninah. Kot v tokratni oddaji Sotočja pojasnjuje predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin, so najnovejše ugotovitve zelo zanimive. Raziskava, ki so jo naredili med 2000 učenci od Benečije do tržaških Milj in bo objavljena jeseni, je pokazala, da ima samo 30 odstotkov učencev oba starša slovenskih korenin, 60 odstotkov je iz mešanih zakonov, 10 odstotkov pa jih doma sploh ne govori slovensko, ampak špansko, slovaško, seveda italijansko pa tudi kitajsko:
“Ne vem, koliko časa bomo še lahko govorili o pripadnosti slovenskemu narodu. To bo zelo težko. Vzljubiti slovenski narod, vzljubiti slovensko kulturo in predvsemj slovenski jezik, to pa se z dombrim delom da, ampak naše pedagoge bo treba prevzgojiti. Pred nami so novi izzivi in nove dinamike.”
Ivan Peterlin, predsednik zveze slovenskih športnih društev v Italiji, zagotavalja, da so športni delavci in funkcionarji na to pripravljeni. Spremembe so, glede na podatke raziskave, ki bodo za marsikoga presenetljivi, nujne. Ampak to ni nič nenavadnega, dodaja Peterlin, saj so se morali tudi v preteklosti velikokrat spremeniti in spreminjati način dela.
“Veliko odgovornost imata obe krovni slovenski organizaciji, saj dobivata tudi sredstva za naš boljši jutri in denar bosta morali nameniti prav za to.”
Daljšemu pogovoru z Ivanom Peterlinom lahko prisluhnete v oddaji.
Realnost so tudi težave zamejskih tiskanih medijev
Vseskozi spremljamo tudi, kaj se dogaja s slovenskimi mediji v zamejstvu. Predvsem tiskani so se znašli v velikih težavah, ki jim ni videti konca. Skrb zbujajoče novice pa prihajajo z Goriške. Zadruga Goriška Mohorjeva je namreč opozorila, da je ogroženo nadaljnje izhajanje tednika Novi glas, revije Pastirček in delovanje založbe. Denarja, ki ga dobijo za svoje delovanje, ne bo dovolj, saj se je prispevek zmanjšal še za 43.000 evrov, v primerjavi z letom 2011 pa kar za 90.000. Jesenski čas bo tako za zadrugo in njene edicije zelo negotov. v lepi vili z vrtom v središču mesta, v neposredni bližini več drugih muzejev (mestnega, pomorskega, moderne in sodobne umetnosti) hrani zanimive zbirke, neguje primorski botanični vrt, s predavanji in delavnicami o naravni dediščini širi obzorja vsem generacijam. Vse več je tudi obiskovalcev iz Slovenije, zlasti šolarjev, ki pa prihajajo predvsem v ločeno enoto v Brodu ob Kolpi, kjer je v obnovljenem kaštelu Zrinskih na ogled stalna zbirka muzeja gozdarstva, lova in ribolova. Da se je število ogledov tam izjemno povečalo, pa je zaslužen tudi kustos, doktor Boštjan Surina, sodelavec Prirodoslovnega muzeja in predavatelj na koprski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo. Z Reko je, kot bistričan, povezan že od otroštva.
Bolj spodbudne so novice za tednik koroških Slovencev Novice, ki denar za svoj obstoj zbirajo tudi s pomočjo donacij. V Celovcu pa se je v petek, 17.7.2015 sestal sosvet slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja in sklenil, kot je pojasnil predsedujoči sosvetu dr. Marjan Sturm (predsednik ZSO), da mora država Avstrija poskrbeti za sistemsko financiranje tednika Novice. Hkrati so tudi predlagali, da urad zveznega kanclerja tedniku nameni dodatnih 40.000 evrov, prav toliko naj bi prispevala tudi Slovenija oziroma Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ker bo denar nakazan šele v začetku prihodnjega leta, bo podjetje Slomedia, lastnik tednika Novice, zdaj najelo posojilo. Sicer pa Marjan Sturm ne vidi potrebe po dodatni razpravi o spremembah lastniške strukture, za katero se zavzemajo nekatere druge organizacije koroških Slovencev. Zagotovilo za neodvisno in avtonomno delo uredništva je programski svet, ki je vezni člen med lastnikoma (NSKS in ZSO) in uredniško ekipo, pravi Sturm.
Prirodoslovni muzej na Reki vabi!
V tokratni oddaji vas s kustosom doktorjem Boštjanom Surino vabimo na ogled Prirodoslovnega muzeja na Reki. Je v lepi vili z vrtom v središču mesta, v neposredni bližini več drugih muzejev (mestnega, pomorskega, moderne in sodobne umetnosti), in hrani zanimive zbirke (tudi fosile), neguje primorski botanični vrt, s predavanji in delavnicami o naravni dediščini pa širi obzorja vsem generacijam. Vse več je tudi obiskovalcev iz Slovenije, zlasti šolarjev, ki pa prihajajo predvsem v ločeno enoto v Brodu ob Kolpi, kjer je v obnovljenem kaštelu Zrinskih na ogled stalna zbirka muzeja gozdarstva, lova in ribolova. Da se je število ogledov tam izjemno povečalo, je zaslužen prav naš sogovornik kustos Boštjan Surina, ki je tudi predavatelj na koprski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo. Z Reko pa je, pravi, kot bistričan, povezan že od otroštva.
Porabski dan v Andovcih
Odpravili smo se tudi v Andovce, kjer sta Zveza Slovencev na Madžarskem in Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci pri tamkajšnji porabski domačiji pripravila tradicionalni Porabski dan. Vnovič se je zbralo več kot 300 rojakov z Madžarske, predvsem iz Porabja, nekaj pa jih je prišlo tudi iz Budimpešte. Priznanja zveze so letos dobili dr. Karel Gadányi, ki si je tudi kot vodja katedre za slovenski jezik na Visoki pedagoški šoli v Sombotelu prizadeval, da bi Porabje dobilo svoje intelektualce, Milivoj Miki Roš za svoje dolgoletno delovanje na lutkovnem, gledališkem, literarnem in medijskem področju med porabskimi Slovenci ter Gábor Sebestyén za ohranjanje porabskih slovenskih cerkvenih pesmi. Dobitnikom priznanj, ki jim lahko prisluhnete v oddaji, iskrene čestitke.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Slovenska športna društva v Italiji pripravljena na spremembe, negotova prihodnost goriškega tednika Novi glas, odpuščanje učiteljev na avstrijskem Koroškem, v reškem Prirodoslovnem muzeju z doktorjem Boštjanom Surino in na Porabskem dnevu v Andovcih
Spremembe so realnost!
Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta (SLORI) je poleg raziskave o slovenskem športu v Italiji učence slovenskih šol spraševal tudi o poreklu oziroma koreninah. Kot v tokratni oddaji Sotočja pojasnjuje predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin, so najnovejše ugotovitve zelo zanimive. Raziskava, ki so jo naredili med 2000 učenci od Benečije do tržaških Milj in bo objavljena jeseni, je pokazala, da ima samo 30 odstotkov učencev oba starša slovenskih korenin, 60 odstotkov je iz mešanih zakonov, 10 odstotkov pa jih doma sploh ne govori slovensko, ampak špansko, slovaško, seveda italijansko pa tudi kitajsko:
“Ne vem, koliko časa bomo še lahko govorili o pripadnosti slovenskemu narodu. To bo zelo težko. Vzljubiti slovenski narod, vzljubiti slovensko kulturo in predvsemj slovenski jezik, to pa se z dombrim delom da, ampak naše pedagoge bo treba prevzgojiti. Pred nami so novi izzivi in nove dinamike.”
Ivan Peterlin, predsednik zveze slovenskih športnih društev v Italiji, zagotavalja, da so športni delavci in funkcionarji na to pripravljeni. Spremembe so, glede na podatke raziskave, ki bodo za marsikoga presenetljivi, nujne. Ampak to ni nič nenavadnega, dodaja Peterlin, saj so se morali tudi v preteklosti velikokrat spremeniti in spreminjati način dela.
“Veliko odgovornost imata obe krovni slovenski organizaciji, saj dobivata tudi sredstva za naš boljši jutri in denar bosta morali nameniti prav za to.”
Daljšemu pogovoru z Ivanom Peterlinom lahko prisluhnete v oddaji.
Realnost so tudi težave zamejskih tiskanih medijev
Vseskozi spremljamo tudi, kaj se dogaja s slovenskimi mediji v zamejstvu. Predvsem tiskani so se znašli v velikih težavah, ki jim ni videti konca. Skrb zbujajoče novice pa prihajajo z Goriške. Zadruga Goriška Mohorjeva je namreč opozorila, da je ogroženo nadaljnje izhajanje tednika Novi glas, revije Pastirček in delovanje založbe. Denarja, ki ga dobijo za svoje delovanje, ne bo dovolj, saj se je prispevek zmanjšal še za 43.000 evrov, v primerjavi z letom 2011 pa kar za 90.000. Jesenski čas bo tako za zadrugo in njene edicije zelo negotov. v lepi vili z vrtom v središču mesta, v neposredni bližini več drugih muzejev (mestnega, pomorskega, moderne in sodobne umetnosti) hrani zanimive zbirke, neguje primorski botanični vrt, s predavanji in delavnicami o naravni dediščini širi obzorja vsem generacijam. Vse več je tudi obiskovalcev iz Slovenije, zlasti šolarjev, ki pa prihajajo predvsem v ločeno enoto v Brodu ob Kolpi, kjer je v obnovljenem kaštelu Zrinskih na ogled stalna zbirka muzeja gozdarstva, lova in ribolova. Da se je število ogledov tam izjemno povečalo, pa je zaslužen tudi kustos, doktor Boštjan Surina, sodelavec Prirodoslovnega muzeja in predavatelj na koprski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo. Z Reko je, kot bistričan, povezan že od otroštva.
Bolj spodbudne so novice za tednik koroških Slovencev Novice, ki denar za svoj obstoj zbirajo tudi s pomočjo donacij. V Celovcu pa se je v petek, 17.7.2015 sestal sosvet slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja in sklenil, kot je pojasnil predsedujoči sosvetu dr. Marjan Sturm (predsednik ZSO), da mora država Avstrija poskrbeti za sistemsko financiranje tednika Novice. Hkrati so tudi predlagali, da urad zveznega kanclerja tedniku nameni dodatnih 40.000 evrov, prav toliko naj bi prispevala tudi Slovenija oziroma Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ker bo denar nakazan šele v začetku prihodnjega leta, bo podjetje Slomedia, lastnik tednika Novice, zdaj najelo posojilo. Sicer pa Marjan Sturm ne vidi potrebe po dodatni razpravi o spremembah lastniške strukture, za katero se zavzemajo nekatere druge organizacije koroških Slovencev. Zagotovilo za neodvisno in avtonomno delo uredništva je programski svet, ki je vezni člen med lastnikoma (NSKS in ZSO) in uredniško ekipo, pravi Sturm.
Prirodoslovni muzej na Reki vabi!
V tokratni oddaji vas s kustosom doktorjem Boštjanom Surino vabimo na ogled Prirodoslovnega muzeja na Reki. Je v lepi vili z vrtom v središču mesta, v neposredni bližini več drugih muzejev (mestnega, pomorskega, moderne in sodobne umetnosti), in hrani zanimive zbirke (tudi fosile), neguje primorski botanični vrt, s predavanji in delavnicami o naravni dediščini pa širi obzorja vsem generacijam. Vse več je tudi obiskovalcev iz Slovenije, zlasti šolarjev, ki pa prihajajo predvsem v ločeno enoto v Brodu ob Kolpi, kjer je v obnovljenem kaštelu Zrinskih na ogled stalna zbirka muzeja gozdarstva, lova in ribolova. Da se je število ogledov tam izjemno povečalo, je zaslužen prav naš sogovornik kustos Boštjan Surina, ki je tudi predavatelj na koprski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo. Z Reko pa je, pravi, kot bistričan, povezan že od otroštva.
Porabski dan v Andovcih
Odpravili smo se tudi v Andovce, kjer sta Zveza Slovencev na Madžarskem in Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci pri tamkajšnji porabski domačiji pripravila tradicionalni Porabski dan. Vnovič se je zbralo več kot 300 rojakov z Madžarske, predvsem iz Porabja, nekaj pa jih je prišlo tudi iz Budimpešte. Priznanja zveze so letos dobili dr. Karel Gadányi, ki si je tudi kot vodja katedre za slovenski jezik na Visoki pedagoški šoli v Sombotelu prizadeval, da bi Porabje dobilo svoje intelektualce, Milivoj Miki Roš za svoje dolgoletno delovanje na lutkovnem, gledališkem, literarnem in medijskem področju med porabskimi Slovenci ter Gábor Sebestyén za ohranjanje porabskih slovenskih cerkvenih pesmi. Dobitnikom priznanj, ki jim lahko prisluhnete v oddaji, iskrene čestitke.
V Sotočjih tokrat več o oddaji "Dober dan, Koroška", ki praznuje četrt stoletja, in njenem prispevku k sožitju med koroškimi Slovenci in Avstrijci. Novega predsednika programskega sveta tednika Novice Danila Katza smo med drugim vprašali, kakšen bi lahko bil v prihodnje osrednji časopis koroških Slovencev. Pri vodji porabske razvojne agencije Slovenska krajina Andreji Kovač preverjamo, kako napreduje projekt vzorčne kmetije. Pred nekaj leti se je namreč znašel v precejšnjih težavah. Da slovenska beseda v sosednjih državah ne zamre, skrbijo številni pevski zbori. Na Hrvaškem gojijo zborovsko tradicijo v več slovenskih društvih. Tradicionalni pa so postali tudi njihovi nastopi na revijah Primorska poje. Več o tem v tokratni oddaji, ko lahko slišite še, kako je po pol stoletja v Barkovljah vnovič zvenela Tržaška popevka.
V Sotočjih tokrat gostimo Eriko Kölleš Kiss, porabsko Slovenko, prvo zagovornico slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu. Med poslanci deželnega parlamenta avstrijske Koroške je vse več zanimanja za slovensko narodno skupnost, ugotavlja koroška Slovenka Zalka Kuchling, poslanka Zelenih v deželnem zboru. Ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz pa opozarja, da se za lepo fasado koroške vlade skriva še veliko problemov. V prihodnjem šolskem letu bo v prvih razredih slovenskih srednjih oziroma višjih srednjih šol, kot jih imenujejo v Italiji, le dobra polovica tistih, ki končujejo slovensko osnovno šolo. Podatek ni spodbuden. Zakaj, pojasnjujemo v Sotočjih. O svojem zanimivem življenju pa je več povedal Ivica Kunej, rojak iz Zagreba. Upokojeni igralec, nekoč vodja teatra Gavella in zagrebške filharmonije, je pri 83. še zelo dejaven.
Kaj je prineslo leto, ko se je v koroškem deželnem zboru slišala slovenska beseda? Kaj se dogaja s statusom glasbene šole na Koroškem, slovenske glasbene šole? Gabrijel Hribar, vodja občinske Enotne liste v Železni Kapli, je novi predsednik edine politične stranke Koroških Slovencev. Kaj pomeni odločitev, da bo Enotna lista dejansko postala regionalna stranka? Odgovore na ta vprašanja najdete v tokratnih Sotočjih. Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila redni letni občni zbor. Kako v zvezi ocenjujejo aktualne razmere v Porabju in na Madžarskem tik pred parlamentarnimi volitvami? Pozornost pa bomo med drugim namenili tudi podružnici NLB na Opčinah pri Trstu, ki zapira vrata. Je to res edina možnost za uspešno prestrukturiranje banke? Kaj to pomeni za slovensko zamejsko gospdarstvo? Tudi o tem podrobneje v tokratnih Sotočjih.
Sotočja so tokrat predvsem zgodovinsko obarvana. Spomnili smo se 600. obletnice zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode na Gosposvetskem polju. Pogovarjali smo se s celovškim sodnikom, literatom in zgodovinarjem, doktorjem Jankom Ferkom. Konec lanskega leta je izdal nov roman, v katerem osvetljuje razmere pred 100. leti in razloge za začetek prve svetovne vojne. Dogajanje med drugo svetovno vojno in trpljenje judovske družine iz Trsta opisuje Marta Ascoli v delu z naslovom »Auschwitz je tudi tvoj«. Tragično življenjsko zgodbo je iz italijanščine prevedla tržaška Slovenka, profesorica Magda Jevnikar. Več kot 70 let pa je trajalo, da je luč sveta v knjižni obliki ugledala Prekmurska slovenska slovnica. Doktor Avgust Pavel, jezikoslovec in literat, jo je napisal že leta 1942. Zakaj je pomembna za rojake v Porabju, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se še v Matulje nad Reko, kjer so tudi v tamkajšnji šoli začeli s poukom slovenščine.
Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne zamejske organizacije, je določila svoje prve naloge. Kakšne so, lahko slišite v Sotočjih. Čez slab mesec dni bodo na Madžarskem parlamentarne volitve. Porabski Slovenci bodo prvič volili svojega zagovornika oziroma poslanca. O pripravah na volitve več v tokratni oddaji. Predstavili smo tudi Zvonimirja Stipetića, novega predsednika Slovenskega doma Bazovica na Reki, spregovorili o možnostih za rešitev edine slovenske knjigarne v Trstu in se pridružili koroškim Slovencem na tradicionalnem koncertu Koroška poje.
Pustno rajanje in različni karnevali te dni potekajo tudi pri rojakih v sosednjih državah. V Sotočjih smo se odpravili na pustovanje na avstrijsko Koroško, v južno Podjuno, in v Porabje, kjer so po večletnem premoru obudili Borovo gostüvanje. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Predstavili smo znanega slovenskega tržaškega umetnika, grafika in slikarja, Franka Vecchieta. Te dni je izšla monografija z naslovom »Memorabilia« kot poklon njegovemu delu, predstavljenem v Trstu. Pridružili smo se tudi slovenskim izgnancem v Zagrebu, ki so pred desetimi leti ustanovili svojo samostojno sekcijo.
V Sotočjih smo tokrat obudili spomina na zavedna rojaka, ki sta s svojim delovanjem v začetku prejšnjega stoletja v zgodovino Slovencev vtisnila neizbrisen pečat. Doktor Jože Volbank se je vse življenje zavzemal za ohranitev slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Volbankova ustanova, ki gospodari z njegovo zapuščino in nadaljuje to tradicijo, pa te dni praznuje 5-letnico delovanja. Za pravice Slovencev se je vse življenje boril tudi Josip Pangerc, dolgoletni župan Doline pri Trstu in deželni poslanec. Kaj vse je počel, razkrivamo v tokratnih Sotočjih. V Slovenski vesi smo se pridružili porabskim Slovencem na premieri dveh novih kratkih iger, na Reki pa folklorni skupini Bazovica in domačemu tamburaškemu orkestru.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
V Sotočjih smo se posvetili živahnemu kulturnemu dogajanju v zamejstvu. Spomine smo obujali s Prešernovim nagrajencem, tržaškim Slovencem Pavletom Merkujem, skladateljem, etnomuzikologom, slovenistom in etimologom. Mlada koroška Slovenka Verena Gotthardt je pred kratkim izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Najdeni nič. Več o njenem ustvarjanju lahko slišite v Sotočjih. Pesmi piše tudi rojakinja z Reke, zelo dejavna članica društva Bazovica Zdenka Kalan Verbanac. V Porabju so med drugim uradno zaznamovali 20. obletnico podpisa sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic manjšinama. Sporazum, ki je začel veljati leta 1993, je prinesel pomembne spremembe. Kakšne? Odgovor nadete v tokratni oddaji.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Neveljaven email naslov