Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Težave slovenskih tiskanih medijev v zamejstvu se nadaljujejo, zadovoljstvo v tržaškem knjižnem središču, z vzorčno kmetijo do razvoja turizma v Porabju, še vedno veliko zanimanje za študij v Sloveniji, kreativne počitnice mladih umetnikov na avstrijskem Koroškem
Težavam slovenskih zamejskih tiskanih medijev ni videti konca Slovenski zamejski tiskani mediji so, kot kaže, v vse večji krizi. Po Primorskem dnevniku, tednikih Novi Matajur in Novice, se je v finančnih težavah zdaj znašla tudi Zadruga Goriška Mohorjeva in njen tednik Novi glas. Upravni odbor Zadruge je pred kratkim opozoril, da so brez dodatne finančne pomoči njihove edicije ogrožene in ne bodo mogle izhajati do konca. Kot pravi podpredsednik Zadrge Marko Tavčar, novinar in urednik, so izračunali, da bodo imeli konec leta 43.000 evrov izgube, od leta 2011 pa so na račun zmanjšanja prispevkov dobili kar za 92.000 evrov manj denarja. Ob vseh racionalizacijah, ki so jih že izpeljali, si dodatno krčenje stroškov težko predstavljajo. Še nekaj bodo skušali privarčevati pri knjižnih izdajah Goriške Mohorjeve, kar pomeni da bosta dve knjigi najverjetneje morali počakati na boljše časa in letos ne bosta izšli. In kje bi lahko bila rešitev? Marko Kravos računa na pogovore s pristojnimi na deželni ravni. Za zdaj sicer niso bili uspešni. Po najnovejšem predlogu rebalansa proračuna bi namreč neporabljenih 900.000 evrov, ki so ostali na treh proračunskih postavkah zaščitnega zakona, razdelili med Primorski dnevnik (600.000 €), Novi Matajur (150.000 €) in glasbeni center Emil Komel (150.000 €). Za obstoj manjšine zelo pomemben tudi gospodarski razvoj Nekaj več kot 830.000 € je stala postavitev slovenske vzorčne kmetije v Porabju, ki so jo slovesno odprli 22. Julija letos. Projekt se je na pobudo slovenskega ministrstva za kmetijstvo začel konec leta 2010. Kot je pojasnil idejni oče projekta minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je na ravni vlade koordiniral projekt, težav ni manjkalo, brez rojakov in njihove Razvojne agencije Slovenska krajina, pristojnih na ministrstvu za kmetijstvo in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu projekta ne bi mogli izpeljati, pravi Židan. Kmetijsko ministrstvo je za vzorčno kmetijo pripevalo 550.000 €, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa 280.000 €. Da težav ni manjkalo, pojasnjuje tudi direktorica Razvojne agencije slovenska krajina Andreja Kovač in ugotavlja, da se pravo delo zdaj šele začenja. Kmetija bo obiskovalcem vrata odprla 1. avgusta:
»To je bila ideja, kjer smo tudi mi včasih že malo obupali. Vemo, da smo v okviru nacionalnega parka, tu je Natura 2000, tako da so povsod kakšne omejitve. Toda uspelo nam je! Kako naprej? Ko je pravi čas delamo na kmetiji, ko dežuje pa gremo v pisarno in pripravljamo projekte za naprej.«
Vzorčna kmetija se bo morala namreč sama vzdrževati. Tu računajo tudi na razvoj turistične ponudbe. Restavracija s prostorom za 50 ljudi ter apartmaji, v katerih lahko prespi 10 ljudi in so klimatizirani, so dobra podlaga za to. Konec tedna, ko bo restavracija odprta, bodo na pomoč priskočili kuharji iz hotela Lipa, saj se, kot pravi Andreja Kovač, dobro zavedajo, da mora biti ponudba kakovostna in da se bodo le zadovoljni gostje vračali. Da je za obstoj manjšine poleg stika s kulturo matične države pomembna tudi gospodarska dejavnost, pa med drugim opozarja generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj:
»Težko je biti manjšina, tudi na Madžarskem. Seveda so pomembni profesorji, učbeniki, knjige in mediji, ampak na koncu pridete do gospodarske osnove. Lahko naredite odlične dvojezične šole, organizirate manjšinski jezik v javni upravi, postavite kažipote,… Toda ljudi je treba motivirati, da govorijo materin jezik. To je malo težje razumeti,….Mame bodo učile svoje otroke materinščino, ko bodo videle možnost, da bodo otroci dobili zaposlitev, da bodo prosperirali, in ko bo ekonomija, gospodarstvo postalo tudi faktor manjšine. Ko bo gospodarstvo pomešano s tem, kar ohranja manjšino živo.«
Čarobna in zelo kreativna 1001 noč na Rebrci Teden mladih umetnikov v mladinskem centru na Rebrci, ki ga že vrsto let skupaj s centrom pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca, je priložnost za mlade, da kreativno preživijo del svojih počitnic. Da so bili res kreativni pa so pokazali s predstavo, ki jo pripravijo ob koncu, in razstavo del. 45 otrok, starih od 6 do 12 let, je razdeljenih v več skupin pet dni pripravljalo lutkovno plesno glasbeno predstavo, slikalo in izdelovalo različne izdelke iz gline, ki so jih na koncu pokazali staršem. Rdeča nit tokratnega tedna mladih umetnikov je bila 1001 noč. Kot pravi Breda Varl, umetniška vodja in gibalo celotnega dogajanja, vedno iščejo teme, ki so za otroke zanimive. Za 1001 noč so se odločili tako zaradi same pravljičnosti zgodb, ki pokrivajo vse ozemlje od Indije do Gibraltarja, kot zaradi negativnega odnosa zahodnega sveta do islama in vsega, kar od tam prihaja:
»Se mi zdi, da je treba otrokom, ki šele vstopajo v svet odraslih, povedati, da ta svet ni res tak, ampak je normalen, lep, pravljičen in izredno čaroben zaradi narave, ki je pač drugačna kot pri nas v Evropi. Mislim, da smo kar zadeli. Otroci so uživali, malo smo jih še kostumirali, da še bolj začutijo vzdušje tega sveta s pesmicami in lutkami.«
Otroci so imeli ves dan v celoti zapolnjen. Na posameznih enournih delavnicah so slikali, izdelovali različne izdelke (glinene krožnike, skodelice), plesali in peli, dvakrat na dan pa so obiskali tudi lutkovne delavnice, kjer so se pripravljali na samo predstavo. Tudi večeri so bili v znamenju izbrane teme, tako so gledali filme, plese in poslušali pravljice. Razdeljeni v skupine so pripravili tudi končno predstavo, sestavljene iz petih delov: arabski čarovniki, zvezdna arabska noč, Ali Baba in 40 razbojnikov, Sindbadova potovanja in zgodba o ribiču in duhu, ki mu vsak dan podali 4 ribe. Pomembna pa je tudi morala samih zgodb, opozarja Breda Varl:
»Morala teh zgodb je izredno zanimiva. Na eni strani zelo kruta, kot je pred toliko leti dejansko bila, to je ostalo. Na eni strani velika revščina ljudi, na drugi pa veliko bogastvo in pohlep. Prav na to smo opozarjali otroke. Vedno je znotraj zgodbe tudi morala; vzemi toliko, kolikor rabiš, ne bodi grob do drugega,…Zgodbe so izredno bogate.«
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Težave slovenskih tiskanih medijev v zamejstvu se nadaljujejo, zadovoljstvo v tržaškem knjižnem središču, z vzorčno kmetijo do razvoja turizma v Porabju, še vedno veliko zanimanje za študij v Sloveniji, kreativne počitnice mladih umetnikov na avstrijskem Koroškem
Težavam slovenskih zamejskih tiskanih medijev ni videti konca Slovenski zamejski tiskani mediji so, kot kaže, v vse večji krizi. Po Primorskem dnevniku, tednikih Novi Matajur in Novice, se je v finančnih težavah zdaj znašla tudi Zadruga Goriška Mohorjeva in njen tednik Novi glas. Upravni odbor Zadruge je pred kratkim opozoril, da so brez dodatne finančne pomoči njihove edicije ogrožene in ne bodo mogle izhajati do konca. Kot pravi podpredsednik Zadrge Marko Tavčar, novinar in urednik, so izračunali, da bodo imeli konec leta 43.000 evrov izgube, od leta 2011 pa so na račun zmanjšanja prispevkov dobili kar za 92.000 evrov manj denarja. Ob vseh racionalizacijah, ki so jih že izpeljali, si dodatno krčenje stroškov težko predstavljajo. Še nekaj bodo skušali privarčevati pri knjižnih izdajah Goriške Mohorjeve, kar pomeni da bosta dve knjigi najverjetneje morali počakati na boljše časa in letos ne bosta izšli. In kje bi lahko bila rešitev? Marko Kravos računa na pogovore s pristojnimi na deželni ravni. Za zdaj sicer niso bili uspešni. Po najnovejšem predlogu rebalansa proračuna bi namreč neporabljenih 900.000 evrov, ki so ostali na treh proračunskih postavkah zaščitnega zakona, razdelili med Primorski dnevnik (600.000 €), Novi Matajur (150.000 €) in glasbeni center Emil Komel (150.000 €). Za obstoj manjšine zelo pomemben tudi gospodarski razvoj Nekaj več kot 830.000 € je stala postavitev slovenske vzorčne kmetije v Porabju, ki so jo slovesno odprli 22. Julija letos. Projekt se je na pobudo slovenskega ministrstva za kmetijstvo začel konec leta 2010. Kot je pojasnil idejni oče projekta minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je na ravni vlade koordiniral projekt, težav ni manjkalo, brez rojakov in njihove Razvojne agencije Slovenska krajina, pristojnih na ministrstvu za kmetijstvo in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu projekta ne bi mogli izpeljati, pravi Židan. Kmetijsko ministrstvo je za vzorčno kmetijo pripevalo 550.000 €, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa 280.000 €. Da težav ni manjkalo, pojasnjuje tudi direktorica Razvojne agencije slovenska krajina Andreja Kovač in ugotavlja, da se pravo delo zdaj šele začenja. Kmetija bo obiskovalcem vrata odprla 1. avgusta:
»To je bila ideja, kjer smo tudi mi včasih že malo obupali. Vemo, da smo v okviru nacionalnega parka, tu je Natura 2000, tako da so povsod kakšne omejitve. Toda uspelo nam je! Kako naprej? Ko je pravi čas delamo na kmetiji, ko dežuje pa gremo v pisarno in pripravljamo projekte za naprej.«
Vzorčna kmetija se bo morala namreč sama vzdrževati. Tu računajo tudi na razvoj turistične ponudbe. Restavracija s prostorom za 50 ljudi ter apartmaji, v katerih lahko prespi 10 ljudi in so klimatizirani, so dobra podlaga za to. Konec tedna, ko bo restavracija odprta, bodo na pomoč priskočili kuharji iz hotela Lipa, saj se, kot pravi Andreja Kovač, dobro zavedajo, da mora biti ponudba kakovostna in da se bodo le zadovoljni gostje vračali. Da je za obstoj manjšine poleg stika s kulturo matične države pomembna tudi gospodarska dejavnost, pa med drugim opozarja generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj:
»Težko je biti manjšina, tudi na Madžarskem. Seveda so pomembni profesorji, učbeniki, knjige in mediji, ampak na koncu pridete do gospodarske osnove. Lahko naredite odlične dvojezične šole, organizirate manjšinski jezik v javni upravi, postavite kažipote,… Toda ljudi je treba motivirati, da govorijo materin jezik. To je malo težje razumeti,….Mame bodo učile svoje otroke materinščino, ko bodo videle možnost, da bodo otroci dobili zaposlitev, da bodo prosperirali, in ko bo ekonomija, gospodarstvo postalo tudi faktor manjšine. Ko bo gospodarstvo pomešano s tem, kar ohranja manjšino živo.«
Čarobna in zelo kreativna 1001 noč na Rebrci Teden mladih umetnikov v mladinskem centru na Rebrci, ki ga že vrsto let skupaj s centrom pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca, je priložnost za mlade, da kreativno preživijo del svojih počitnic. Da so bili res kreativni pa so pokazali s predstavo, ki jo pripravijo ob koncu, in razstavo del. 45 otrok, starih od 6 do 12 let, je razdeljenih v več skupin pet dni pripravljalo lutkovno plesno glasbeno predstavo, slikalo in izdelovalo različne izdelke iz gline, ki so jih na koncu pokazali staršem. Rdeča nit tokratnega tedna mladih umetnikov je bila 1001 noč. Kot pravi Breda Varl, umetniška vodja in gibalo celotnega dogajanja, vedno iščejo teme, ki so za otroke zanimive. Za 1001 noč so se odločili tako zaradi same pravljičnosti zgodb, ki pokrivajo vse ozemlje od Indije do Gibraltarja, kot zaradi negativnega odnosa zahodnega sveta do islama in vsega, kar od tam prihaja:
»Se mi zdi, da je treba otrokom, ki šele vstopajo v svet odraslih, povedati, da ta svet ni res tak, ampak je normalen, lep, pravljičen in izredno čaroben zaradi narave, ki je pač drugačna kot pri nas v Evropi. Mislim, da smo kar zadeli. Otroci so uživali, malo smo jih še kostumirali, da še bolj začutijo vzdušje tega sveta s pesmicami in lutkami.«
Otroci so imeli ves dan v celoti zapolnjen. Na posameznih enournih delavnicah so slikali, izdelovali različne izdelke (glinene krožnike, skodelice), plesali in peli, dvakrat na dan pa so obiskali tudi lutkovne delavnice, kjer so se pripravljali na samo predstavo. Tudi večeri so bili v znamenju izbrane teme, tako so gledali filme, plese in poslušali pravljice. Razdeljeni v skupine so pripravili tudi končno predstavo, sestavljene iz petih delov: arabski čarovniki, zvezdna arabska noč, Ali Baba in 40 razbojnikov, Sindbadova potovanja in zgodba o ribiču in duhu, ki mu vsak dan podali 4 ribe. Pomembna pa je tudi morala samih zgodb, opozarja Breda Varl:
»Morala teh zgodb je izredno zanimiva. Na eni strani zelo kruta, kot je pred toliko leti dejansko bila, to je ostalo. Na eni strani velika revščina ljudi, na drugi pa veliko bogastvo in pohlep. Prav na to smo opozarjali otroke. Vedno je znotraj zgodbe tudi morala; vzemi toliko, kolikor rabiš, ne bodi grob do drugega,…Zgodbe so izredno bogate.«
V Sotočjih tokrat več o oddaji "Dober dan, Koroška", ki praznuje četrt stoletja, in njenem prispevku k sožitju med koroškimi Slovenci in Avstrijci. Novega predsednika programskega sveta tednika Novice Danila Katza smo med drugim vprašali, kakšen bi lahko bil v prihodnje osrednji časopis koroških Slovencev. Pri vodji porabske razvojne agencije Slovenska krajina Andreji Kovač preverjamo, kako napreduje projekt vzorčne kmetije. Pred nekaj leti se je namreč znašel v precejšnjih težavah. Da slovenska beseda v sosednjih državah ne zamre, skrbijo številni pevski zbori. Na Hrvaškem gojijo zborovsko tradicijo v več slovenskih društvih. Tradicionalni pa so postali tudi njihovi nastopi na revijah Primorska poje. Več o tem v tokratni oddaji, ko lahko slišite še, kako je po pol stoletja v Barkovljah vnovič zvenela Tržaška popevka.
V Sotočjih tokrat gostimo Eriko Kölleš Kiss, porabsko Slovenko, prvo zagovornico slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu. Med poslanci deželnega parlamenta avstrijske Koroške je vse več zanimanja za slovensko narodno skupnost, ugotavlja koroška Slovenka Zalka Kuchling, poslanka Zelenih v deželnem zboru. Ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz pa opozarja, da se za lepo fasado koroške vlade skriva še veliko problemov. V prihodnjem šolskem letu bo v prvih razredih slovenskih srednjih oziroma višjih srednjih šol, kot jih imenujejo v Italiji, le dobra polovica tistih, ki končujejo slovensko osnovno šolo. Podatek ni spodbuden. Zakaj, pojasnjujemo v Sotočjih. O svojem zanimivem življenju pa je več povedal Ivica Kunej, rojak iz Zagreba. Upokojeni igralec, nekoč vodja teatra Gavella in zagrebške filharmonije, je pri 83. še zelo dejaven.
Kaj je prineslo leto, ko se je v koroškem deželnem zboru slišala slovenska beseda? Kaj se dogaja s statusom glasbene šole na Koroškem, slovenske glasbene šole? Gabrijel Hribar, vodja občinske Enotne liste v Železni Kapli, je novi predsednik edine politične stranke Koroških Slovencev. Kaj pomeni odločitev, da bo Enotna lista dejansko postala regionalna stranka? Odgovore na ta vprašanja najdete v tokratnih Sotočjih. Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila redni letni občni zbor. Kako v zvezi ocenjujejo aktualne razmere v Porabju in na Madžarskem tik pred parlamentarnimi volitvami? Pozornost pa bomo med drugim namenili tudi podružnici NLB na Opčinah pri Trstu, ki zapira vrata. Je to res edina možnost za uspešno prestrukturiranje banke? Kaj to pomeni za slovensko zamejsko gospdarstvo? Tudi o tem podrobneje v tokratnih Sotočjih.
Sotočja so tokrat predvsem zgodovinsko obarvana. Spomnili smo se 600. obletnice zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode na Gosposvetskem polju. Pogovarjali smo se s celovškim sodnikom, literatom in zgodovinarjem, doktorjem Jankom Ferkom. Konec lanskega leta je izdal nov roman, v katerem osvetljuje razmere pred 100. leti in razloge za začetek prve svetovne vojne. Dogajanje med drugo svetovno vojno in trpljenje judovske družine iz Trsta opisuje Marta Ascoli v delu z naslovom »Auschwitz je tudi tvoj«. Tragično življenjsko zgodbo je iz italijanščine prevedla tržaška Slovenka, profesorica Magda Jevnikar. Več kot 70 let pa je trajalo, da je luč sveta v knjižni obliki ugledala Prekmurska slovenska slovnica. Doktor Avgust Pavel, jezikoslovec in literat, jo je napisal že leta 1942. Zakaj je pomembna za rojake v Porabju, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se še v Matulje nad Reko, kjer so tudi v tamkajšnji šoli začeli s poukom slovenščine.
Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne zamejske organizacije, je določila svoje prve naloge. Kakšne so, lahko slišite v Sotočjih. Čez slab mesec dni bodo na Madžarskem parlamentarne volitve. Porabski Slovenci bodo prvič volili svojega zagovornika oziroma poslanca. O pripravah na volitve več v tokratni oddaji. Predstavili smo tudi Zvonimirja Stipetića, novega predsednika Slovenskega doma Bazovica na Reki, spregovorili o možnostih za rešitev edine slovenske knjigarne v Trstu in se pridružili koroškim Slovencem na tradicionalnem koncertu Koroška poje.
Pustno rajanje in različni karnevali te dni potekajo tudi pri rojakih v sosednjih državah. V Sotočjih smo se odpravili na pustovanje na avstrijsko Koroško, v južno Podjuno, in v Porabje, kjer so po večletnem premoru obudili Borovo gostüvanje. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Predstavili smo znanega slovenskega tržaškega umetnika, grafika in slikarja, Franka Vecchieta. Te dni je izšla monografija z naslovom »Memorabilia« kot poklon njegovemu delu, predstavljenem v Trstu. Pridružili smo se tudi slovenskim izgnancem v Zagrebu, ki so pred desetimi leti ustanovili svojo samostojno sekcijo.
V Sotočjih smo tokrat obudili spomina na zavedna rojaka, ki sta s svojim delovanjem v začetku prejšnjega stoletja v zgodovino Slovencev vtisnila neizbrisen pečat. Doktor Jože Volbank se je vse življenje zavzemal za ohranitev slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Volbankova ustanova, ki gospodari z njegovo zapuščino in nadaljuje to tradicijo, pa te dni praznuje 5-letnico delovanja. Za pravice Slovencev se je vse življenje boril tudi Josip Pangerc, dolgoletni župan Doline pri Trstu in deželni poslanec. Kaj vse je počel, razkrivamo v tokratnih Sotočjih. V Slovenski vesi smo se pridružili porabskim Slovencem na premieri dveh novih kratkih iger, na Reki pa folklorni skupini Bazovica in domačemu tamburaškemu orkestru.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
V Sotočjih smo se posvetili živahnemu kulturnemu dogajanju v zamejstvu. Spomine smo obujali s Prešernovim nagrajencem, tržaškim Slovencem Pavletom Merkujem, skladateljem, etnomuzikologom, slovenistom in etimologom. Mlada koroška Slovenka Verena Gotthardt je pred kratkim izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Najdeni nič. Več o njenem ustvarjanju lahko slišite v Sotočjih. Pesmi piše tudi rojakinja z Reke, zelo dejavna članica društva Bazovica Zdenka Kalan Verbanac. V Porabju so med drugim uradno zaznamovali 20. obletnico podpisa sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic manjšinama. Sporazum, ki je začel veljati leta 1993, je prinesel pomembne spremembe. Kakšne? Odgovor nadete v tokratni oddaji.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Neveljaven email naslov