Od načrta energetskega preobrata avstrijske Koroške do Rezije preko Trsta, Kvarnerja in Števanovcev

Avstrijska Koroška, ki odločno nasprotuje podaljšanju obratovanja krške jedrske elektrarne, stavi na uporabo zgolj obnovljivih virov energije. Kako pa je z njihovim ambicioznim načrtom energetskega preobrata, tudi v luči nujnega varčevanja, smo se tokratni oddaji pogovarjali s Štefanom Merkačem, ki je pri koroški deželni vladi zadolžen za energijo in trajnostni razvoj. Ali bodo morali spremeniti zastavljene cilje, po katerih bi do leta 2025 zagotovili ogrevanje zgolj z obnovljivimi viri energije in do leta 2035 dosegli, da bi promet potekal brez izpustov škodljivega CO2? Kot pravi eden ključnih za izvedbo projekta, za zdaj ciljev ne nameravajo spreminjati:

“Če bomo samo varčevali, da ne bi imeli novih stroškov, se razvoj hitro ustavi. To se nam je zgodilo pred tremi meseci, ko smo ustavili izplačilo vseh subvencij in investicije, niti cest nismo več popravljali. Videli smo, kako hitro je to lahko celo smrtno nevarno za gospodarstvo. Če pa to poženemo naprej, zdaj ko je dežela spet likvidna, in se vnovič izplačujejo podpore, četudi manjše, če se širi optimizem, začne cel sistem vnovič delovati.”

In prav na ta način bodo skušali realizirati t.i. energetski master plan, pravi Merkač. Dobro napredujejo na področju zakonodaje in odprave administrativnih ovir. Pomemben korak bi naredili, če bi uspeli svoj načrt energetskega preboja zapisati v novi koroški ustavi, kar pa je odvisno od koalicijskih partnerjev v koroški deželni vladi torej Socialdemokratov in Ljudske stranke. Vendar Štefan Merkač sicer iz vrst koroških Zelenih tu ne pričakuje zapletov. Skušali bodo počrpati čim več sredstev, ki jih ima za okolju prijazne energetske projekte na voljo evropska unija. Gre namreč za več sto milijard evrov. Priložnost vidijo tudi v energetskih zadrugah, v katerih bi se povezali krajani, ki bi namenili svoj denar za nek energetski  projekt (vetrnica, hidroelektrarna, sistem daljinskega ogrevanja,…), dežela pa bi jim pomagala pri pravnih vprašanjih, črpanju evropskega denarja in povezovanju z velikimi zasebnimi podjetji. Zadruge pa bi nato na operativni ravni izpeljale projekt, pojasnjuje Štefan Merkač. Veliko pričakuje tudi od nastajajočega načrta na področju mobilnosti, s katerim želijo spodbuditi ljudi k uporabi javnih prevoznih sredstev. Ponosen pa je tudi, da bo koroška deželna vlada tudi sama dala dober zgled. Še v letošnjem letu bodo skrčili svoj vozni park. Od 275 avtomobilov, jih bodo tretjina prodali, tretjino pa zamenjali za električna vozila.

Daljšemu pogovoru s Štefanom Merkačem, ki med drugim pojasnjuje, zakaj avstrijska Koroška nasprotuje podaljšanju obratovanja jedrske elektrarne Krško, lahko prisluhnete v prvem delu oddaje.

Vabimo vas tudi na kavo oziroma na razstavo o kavi v Trst in k rojakom v Reziji. Kaj lahko vidite, pripoveduje Sandro Quaglia iz društva Muzej rezijanskih ljudi. Porabski Slovenec Laci Kovač  predstavlja Števanovce, ki se ponašajo z dolgo zgodovino. Preverjamo pa tudi, kako to vroče poletje preživljajo rojaki v Kvarnerju. Slovenski gosti so, po besedah direktorice Turistične skupnosti Kvarnerja doktorice Irene Peršić Živadinov zelo zaželeni.

“Prav posebej pa nas veseli, da se je občutno povečal ravno obisk naših dragih gostov, Slovencev – bilo jih je kar za osem odstotkov več, kot lani, in za tri odstotke se je povečalo število nočitev. So celo na drugem mestu v skupnem številu prihodov, tik za Nemci, in ker je to za nas drugo tržišče po vrsti, so to za nas zelo zaželeni gosti, rekli bi, najbližji gosti. Veseli nas tudi, da je promocija v Sloveniji prinesla rezultate in da Slovenci zelo radi prihajajo na Kvarner, nas radi obiskujejo in da ravno pri nas očitno najdejo to, kar iščejo, in se vračajo.“

Prisluhnite oddaji Sotočja!