Predstavljamo Slovensko multimedialno okno (SMO), špetrski muzej, ki nas popelje v življenje slovenske skupnosti od Kanalske doline prek Rezije in Benečije do Tržaškega zaliva. V tokratnih Sotočjih pa med drugim tudi o 30-letnici folklorne skupine z Gornjega Senika, že tretji delavnici Mladirod rock v Šentjanžu v Rožu ter čabranskih narečjih, ki so jih razglasili za živo dediščino.
V Špetru so decembra leta 2013 slovesno odprli muzej SMO – Slovensko multimedialno okno, ki predstavlja življenje rojakov od Kanalske doline do Tržaškega zaliva in Istre. Muzej, ki je nastal v okviru slovensko – italijanskega čezmejnega projekta Jezik/Lingua, je s svojim sodobnim, interaktivnim pristopom nekaj posebnega v Evropi. Na ogled muzeja smo se odpravili skupaj z arhitektko Donatello Ruttar, ki je zasnovala projekt, in je lahko nanj več kot upravičeno ponosna.
Ideja se je razvijala precej časa, pravi, še več, ideje so se vseskozi porajale, se prepletale, vedno nove in nove. Na koncu so se odločili za koncept, ki obiskovalca – gledalca in poslušalca – popelje v globino, mu predstavi ne le pokrajino, temveč tudi bogastvo, bogatijo, pravi Donatella Ruttar, narečij, glasbe, ljudi, zgodovine in sedanjosti.
“Gre za predstavitev koncepta krajine, ki se spreminja in razvija, meje so zabrisane in to je bogatija.”
Osem inštalacij – postavitev nam z različnimi interaktivnimi pristopi in umetniškimi projekti predstavi življenje nekoč in danes na območju od Julijskih Alp do Tržaškega zaliva.
Toponomastični Atlas – velika stenska projekcija nam prikaže zemljevid s kraji, njihovimi imeni in zgodovino in tako ponuja možnost spoznavanja krajev na interaktivnem zemljevidu.
Atlas/SMO
foto: Mateja Železnikar
Govoreča knjižnica ponuja v branje, ogled in poslušanje pomembne obmejne avtorje, ki pripovedujejo o svojem življenju in delu in to tako, da izbrano knjigo položimo na mizo, nato pa se nam prikaže avtor, ki pripoveduje svojo zgodbo.
Pavle Merku v govoreči knjižnici.
foto: Mateja Železnikar
Arhiv zvokov – mulimedijski katalog ponuja v poslušanje vse zvočne posnetke muzeja
Ilustrirana zgodovina nam ponuja na izbiro in ogled “Zgodovino Nadiških dolin” izpod peresa Giorgia Banchiga, z ilustracijami Morena Tomasetiga in esej v slikah “Jezik v času” Žive Gruden, ki prek ilustracij (slikanja v živo) Cosima Miorellija, predstavlja zgodovino slovenskega jezika.
Jezik v času in zgodovina Nadiških dolin.
foto: Mateja Železnikar
Spomini iz besed – skrinja z glasovi, molitvami, spomini, pripovedmi in pričevanji v različnih narečjih predstavlja bogastvo krajevnih dialektov. Gre za zvočno inštalacijo, ki prek posameznih predmetov, postavljenih v nišah, predvaja posneto govorico, ko roko približamo izbrani niši. Gre za intimno govorico, ki jo zato poslušamo s slušalkami.
Glasbena krajina – velika interaktivna glasbena inštalacija, ki spominja na stari radijski sprejemnik. Z vrtenjem gumba se premikamo po zvočni skali in posameznih omočjih od Kanalske doline do Trsta ter poslušamo značilno ljudsko in sodobno glasbo. Posamezna območja in njihove posebnosti pa prikazujejo tudi fotografije v obliki razglednic.
Glasbena krajina z Donatello Ruttar
foto: Mateja Železnikar
Zvočne razglednice nas s pomočjo 3D zvokov in šumov dobesedno prestavijo v posamezen kraj – od barke ob pomolu San Carlo v Trstu do rudniškega jaška, po katerem se spustimo v jamo Rajbelj v Kanalski dolini.
zvočni spust v jamo Rajbelj
foto: Mateja Železnikar
Kulturna krajina – triptih, video inštalacija s tremi ekrani v osrednjem delu muzeja nam predstavi sedem krajin od Trbiža do Trsta ter njihove posebnosti skozi ljudi, ki govorijo o svojem življenju in delu, obujajo spomine, pojejo, s posnetki že skoraj izginulih sledov bivanja in tako vabi k razmisleku o življenju in spremembah v kulturni krajini.
Kulturne krajine
foto: Mateja Železnikar
Donatella Ruttar si želi, da bi se raziskovanje nadaljevalo in lepo bi bilo, če bi tu nastal nek raziskovalni center, pravi, da bi prostor živel naprej tudi s pomočjo umetnosti in različnih likovnih razstav. Trenutno v muzeju svoje pejsaže pod nasloom Wide opening windows razstavlja Adriana Jakoncic. Gre za sodelovanje muzeja in Beneške galerije, kjer je postavljen drugi del razstave:
“Moja želja bi bila, da gre SMO naprej, da dokažemo, da res smo!”
Tukaj smo!
foto: Mateja Železnikar
Prisluhnite reportaži iz muzeja v tokratni oddaji in sami preverite, kaj vam ponuja sam muzej. Ljudje se, ugotavlja Donatella Ruttar, običajno vračajo v Špeter.
“Od stopaja do stopaja naprej”
Na Gornjem Seniku je tamkajšnja folklorna skupina, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, v soboto proslavila trideset let svojega delovanja. Reportaži z dogajanja lahko prisluhnete v Sotočjih, spodaj pa si lahko jubilejno razpoloženje ogledate ujeto v nekaj fotografij!
30.letnica Folklorne skupine z Gornjega Senika
foto: Silva Eöry
“Mi smo bili še mladi, stari petnajst let. Zbrali smo se trije, ki smo bili za to, da bi imeli odraslo folklorno skupino” (Andraž Sukič, ki pleše že od malih nog, o ustanovitvi odrasle folklorne skupine)
Na samem začetku so za vodenje prosili Alojza Hanžeka, ki je bil “z vsemi žavbami namazan in je mladim plesalcem priskočil na pomoč”.
“Niso imeli noše, imeli so muzikanta, ne pa inštrumentov” (Alojz Hanžek o začetkih)
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sotočja - 24.8.
24.08.2015
Predstavljamo Slovensko multimedialno okno (SMO), špetrski muzej, ki nas popelje v življenje slovenske skupnosti od Kanalske doline prek Rezije in Benečije do Tržaškega zaliva. V tokratnih Sotočjih pa med drugim tudi o 30-letnici folklorne skupine z Gornjega Senika, že tretji delavnici Mladirod rock v Šentjanžu v Rožu ter čabranskih narečjih, ki so jih razglasili za živo dediščino.
V Špetru so decembra leta 2013 slovesno odprli muzej SMO – Slovensko multimedialno okno, ki predstavlja življenje rojakov od Kanalske doline do Tržaškega zaliva in Istre. Muzej, ki je nastal v okviru slovensko – italijanskega čezmejnega projekta Jezik/Lingua, je s svojim sodobnim, interaktivnim pristopom nekaj posebnega v Evropi. Na ogled muzeja smo se odpravili skupaj z arhitektko Donatello Ruttar, ki je zasnovala projekt, in je lahko nanj več kot upravičeno ponosna.
Ideja se je razvijala precej časa, pravi, še več, ideje so se vseskozi porajale, se prepletale, vedno nove in nove. Na koncu so se odločili za koncept, ki obiskovalca – gledalca in poslušalca – popelje v globino, mu predstavi ne le pokrajino, temveč tudi bogastvo, bogatijo, pravi Donatella Ruttar, narečij, glasbe, ljudi, zgodovine in sedanjosti.
“Gre za predstavitev koncepta krajine, ki se spreminja in razvija, meje so zabrisane in to je bogatija.”
Osem inštalacij – postavitev nam z različnimi interaktivnimi pristopi in umetniškimi projekti predstavi življenje nekoč in danes na območju od Julijskih Alp do Tržaškega zaliva.
Toponomastični Atlas – velika stenska projekcija nam prikaže zemljevid s kraji, njihovimi imeni in zgodovino in tako ponuja možnost spoznavanja krajev na interaktivnem zemljevidu.
Atlas/SMO
foto: Mateja Železnikar
Govoreča knjižnica ponuja v branje, ogled in poslušanje pomembne obmejne avtorje, ki pripovedujejo o svojem življenju in delu in to tako, da izbrano knjigo položimo na mizo, nato pa se nam prikaže avtor, ki pripoveduje svojo zgodbo.
Pavle Merku v govoreči knjižnici.
foto: Mateja Železnikar
Arhiv zvokov – mulimedijski katalog ponuja v poslušanje vse zvočne posnetke muzeja
Ilustrirana zgodovina nam ponuja na izbiro in ogled “Zgodovino Nadiških dolin” izpod peresa Giorgia Banchiga, z ilustracijami Morena Tomasetiga in esej v slikah “Jezik v času” Žive Gruden, ki prek ilustracij (slikanja v živo) Cosima Miorellija, predstavlja zgodovino slovenskega jezika.
Jezik v času in zgodovina Nadiških dolin.
foto: Mateja Železnikar
Spomini iz besed – skrinja z glasovi, molitvami, spomini, pripovedmi in pričevanji v različnih narečjih predstavlja bogastvo krajevnih dialektov. Gre za zvočno inštalacijo, ki prek posameznih predmetov, postavljenih v nišah, predvaja posneto govorico, ko roko približamo izbrani niši. Gre za intimno govorico, ki jo zato poslušamo s slušalkami.
Glasbena krajina – velika interaktivna glasbena inštalacija, ki spominja na stari radijski sprejemnik. Z vrtenjem gumba se premikamo po zvočni skali in posameznih omočjih od Kanalske doline do Trsta ter poslušamo značilno ljudsko in sodobno glasbo. Posamezna območja in njihove posebnosti pa prikazujejo tudi fotografije v obliki razglednic.
Glasbena krajina z Donatello Ruttar
foto: Mateja Železnikar
Zvočne razglednice nas s pomočjo 3D zvokov in šumov dobesedno prestavijo v posamezen kraj – od barke ob pomolu San Carlo v Trstu do rudniškega jaška, po katerem se spustimo v jamo Rajbelj v Kanalski dolini.
zvočni spust v jamo Rajbelj
foto: Mateja Železnikar
Kulturna krajina – triptih, video inštalacija s tremi ekrani v osrednjem delu muzeja nam predstavi sedem krajin od Trbiža do Trsta ter njihove posebnosti skozi ljudi, ki govorijo o svojem življenju in delu, obujajo spomine, pojejo, s posnetki že skoraj izginulih sledov bivanja in tako vabi k razmisleku o življenju in spremembah v kulturni krajini.
Kulturne krajine
foto: Mateja Železnikar
Donatella Ruttar si želi, da bi se raziskovanje nadaljevalo in lepo bi bilo, če bi tu nastal nek raziskovalni center, pravi, da bi prostor živel naprej tudi s pomočjo umetnosti in različnih likovnih razstav. Trenutno v muzeju svoje pejsaže pod nasloom Wide opening windows razstavlja Adriana Jakoncic. Gre za sodelovanje muzeja in Beneške galerije, kjer je postavljen drugi del razstave:
“Moja želja bi bila, da gre SMO naprej, da dokažemo, da res smo!”
Tukaj smo!
foto: Mateja Železnikar
Prisluhnite reportaži iz muzeja v tokratni oddaji in sami preverite, kaj vam ponuja sam muzej. Ljudje se, ugotavlja Donatella Ruttar, običajno vračajo v Špeter.
“Od stopaja do stopaja naprej”
Na Gornjem Seniku je tamkajšnja folklorna skupina, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, v soboto proslavila trideset let svojega delovanja. Reportaži z dogajanja lahko prisluhnete v Sotočjih, spodaj pa si lahko jubilejno razpoloženje ogledate ujeto v nekaj fotografij!
30.letnica Folklorne skupine z Gornjega Senika
foto: Silva Eöry
“Mi smo bili še mladi, stari petnajst let. Zbrali smo se trije, ki smo bili za to, da bi imeli odraslo folklorno skupino” (Andraž Sukič, ki pleše že od malih nog, o ustanovitvi odrasle folklorne skupine)
Na samem začetku so za vodenje prosili Alojza Hanžeka, ki je bil “z vsemi žavbami namazan in je mladim plesalcem priskočil na pomoč”.
“Niso imeli noše, imeli so muzikanta, ne pa inštrumentov” (Alojz Hanžek o začetkih)
V Sotočjih tokrat več o oddaji "Dober dan, Koroška", ki praznuje četrt stoletja, in njenem prispevku k sožitju med koroškimi Slovenci in Avstrijci. Novega predsednika programskega sveta tednika Novice Danila Katza smo med drugim vprašali, kakšen bi lahko bil v prihodnje osrednji časopis koroških Slovencev. Pri vodji porabske razvojne agencije Slovenska krajina Andreji Kovač preverjamo, kako napreduje projekt vzorčne kmetije. Pred nekaj leti se je namreč znašel v precejšnjih težavah. Da slovenska beseda v sosednjih državah ne zamre, skrbijo številni pevski zbori. Na Hrvaškem gojijo zborovsko tradicijo v več slovenskih društvih. Tradicionalni pa so postali tudi njihovi nastopi na revijah Primorska poje. Več o tem v tokratni oddaji, ko lahko slišite še, kako je po pol stoletja v Barkovljah vnovič zvenela Tržaška popevka.
V Sotočjih tokrat gostimo Eriko Kölleš Kiss, porabsko Slovenko, prvo zagovornico slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu. Med poslanci deželnega parlamenta avstrijske Koroške je vse več zanimanja za slovensko narodno skupnost, ugotavlja koroška Slovenka Zalka Kuchling, poslanka Zelenih v deželnem zboru. Ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz pa opozarja, da se za lepo fasado koroške vlade skriva še veliko problemov. V prihodnjem šolskem letu bo v prvih razredih slovenskih srednjih oziroma višjih srednjih šol, kot jih imenujejo v Italiji, le dobra polovica tistih, ki končujejo slovensko osnovno šolo. Podatek ni spodbuden. Zakaj, pojasnjujemo v Sotočjih. O svojem zanimivem življenju pa je več povedal Ivica Kunej, rojak iz Zagreba. Upokojeni igralec, nekoč vodja teatra Gavella in zagrebške filharmonije, je pri 83. še zelo dejaven.
Kaj je prineslo leto, ko se je v koroškem deželnem zboru slišala slovenska beseda? Kaj se dogaja s statusom glasbene šole na Koroškem, slovenske glasbene šole? Gabrijel Hribar, vodja občinske Enotne liste v Železni Kapli, je novi predsednik edine politične stranke Koroških Slovencev. Kaj pomeni odločitev, da bo Enotna lista dejansko postala regionalna stranka? Odgovore na ta vprašanja najdete v tokratnih Sotočjih. Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila redni letni občni zbor. Kako v zvezi ocenjujejo aktualne razmere v Porabju in na Madžarskem tik pred parlamentarnimi volitvami? Pozornost pa bomo med drugim namenili tudi podružnici NLB na Opčinah pri Trstu, ki zapira vrata. Je to res edina možnost za uspešno prestrukturiranje banke? Kaj to pomeni za slovensko zamejsko gospdarstvo? Tudi o tem podrobneje v tokratnih Sotočjih.
Sotočja so tokrat predvsem zgodovinsko obarvana. Spomnili smo se 600. obletnice zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode na Gosposvetskem polju. Pogovarjali smo se s celovškim sodnikom, literatom in zgodovinarjem, doktorjem Jankom Ferkom. Konec lanskega leta je izdal nov roman, v katerem osvetljuje razmere pred 100. leti in razloge za začetek prve svetovne vojne. Dogajanje med drugo svetovno vojno in trpljenje judovske družine iz Trsta opisuje Marta Ascoli v delu z naslovom »Auschwitz je tudi tvoj«. Tragično življenjsko zgodbo je iz italijanščine prevedla tržaška Slovenka, profesorica Magda Jevnikar. Več kot 70 let pa je trajalo, da je luč sveta v knjižni obliki ugledala Prekmurska slovenska slovnica. Doktor Avgust Pavel, jezikoslovec in literat, jo je napisal že leta 1942. Zakaj je pomembna za rojake v Porabju, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se še v Matulje nad Reko, kjer so tudi v tamkajšnji šoli začeli s poukom slovenščine.
Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne zamejske organizacije, je določila svoje prve naloge. Kakšne so, lahko slišite v Sotočjih. Čez slab mesec dni bodo na Madžarskem parlamentarne volitve. Porabski Slovenci bodo prvič volili svojega zagovornika oziroma poslanca. O pripravah na volitve več v tokratni oddaji. Predstavili smo tudi Zvonimirja Stipetića, novega predsednika Slovenskega doma Bazovica na Reki, spregovorili o možnostih za rešitev edine slovenske knjigarne v Trstu in se pridružili koroškim Slovencem na tradicionalnem koncertu Koroška poje.
Pustno rajanje in različni karnevali te dni potekajo tudi pri rojakih v sosednjih državah. V Sotočjih smo se odpravili na pustovanje na avstrijsko Koroško, v južno Podjuno, in v Porabje, kjer so po večletnem premoru obudili Borovo gostüvanje. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Predstavili smo znanega slovenskega tržaškega umetnika, grafika in slikarja, Franka Vecchieta. Te dni je izšla monografija z naslovom »Memorabilia« kot poklon njegovemu delu, predstavljenem v Trstu. Pridružili smo se tudi slovenskim izgnancem v Zagrebu, ki so pred desetimi leti ustanovili svojo samostojno sekcijo.
V Sotočjih smo tokrat obudili spomina na zavedna rojaka, ki sta s svojim delovanjem v začetku prejšnjega stoletja v zgodovino Slovencev vtisnila neizbrisen pečat. Doktor Jože Volbank se je vse življenje zavzemal za ohranitev slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Volbankova ustanova, ki gospodari z njegovo zapuščino in nadaljuje to tradicijo, pa te dni praznuje 5-letnico delovanja. Za pravice Slovencev se je vse življenje boril tudi Josip Pangerc, dolgoletni župan Doline pri Trstu in deželni poslanec. Kaj vse je počel, razkrivamo v tokratnih Sotočjih. V Slovenski vesi smo se pridružili porabskim Slovencem na premieri dveh novih kratkih iger, na Reki pa folklorni skupini Bazovica in domačemu tamburaškemu orkestru.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
V Sotočjih smo se posvetili živahnemu kulturnemu dogajanju v zamejstvu. Spomine smo obujali s Prešernovim nagrajencem, tržaškim Slovencem Pavletom Merkujem, skladateljem, etnomuzikologom, slovenistom in etimologom. Mlada koroška Slovenka Verena Gotthardt je pred kratkim izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Najdeni nič. Več o njenem ustvarjanju lahko slišite v Sotočjih. Pesmi piše tudi rojakinja z Reke, zelo dejavna članica društva Bazovica Zdenka Kalan Verbanac. V Porabju so med drugim uradno zaznamovali 20. obletnico podpisa sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic manjšinama. Sporazum, ki je začel veljati leta 1993, je prinesel pomembne spremembe. Kakšne? Odgovor nadete v tokratni oddaji.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
