Predstavljamo Slovensko multimedialno okno (SMO), špetrski muzej, ki nas popelje v življenje slovenske skupnosti od Kanalske doline prek Rezije in Benečije do Tržaškega zaliva. V tokratnih Sotočjih pa med drugim tudi o 30-letnici folklorne skupine z Gornjega Senika, že tretji delavnici Mladirod rock v Šentjanžu v Rožu ter čabranskih narečjih, ki so jih razglasili za živo dediščino.

V Špetru so decembra leta 2013 slovesno odprli muzej SMO – Slovensko multimedialno okno, ki predstavlja življenje rojakov od Kanalske doline do Tržaškega zaliva in Istre. Muzej, ki je nastal v okviru slovensko – italijanskega čezmejnega projekta Jezik/Lingua, je s svojim sodobnim, interaktivnim pristopom nekaj posebnega v Evropi. Na ogled muzeja smo se odpravili skupaj z arhitektko Donatello Ruttar, ki je zasnovala projekt, in je lahko nanj več kot upravičeno ponosna.

Ideja se je razvijala precej časa, pravi, še več, ideje so se vseskozi porajale, se prepletale, vedno nove in nove. Na koncu so se odločili za koncept, ki obiskovalca – gledalca in poslušalca – popelje v globino, mu predstavi ne le pokrajino, temveč tudi bogastvo, bogatijo, pravi Donatella Ruttar, narečij, glasbe, ljudi, zgodovine in sedanjosti.

“Gre za predstavitev koncepta krajine, ki se spreminja in razvija, meje so zabrisane in to je bogatija.”

Osem inštalacij – postavitev nam z različnimi interaktivnimi pristopi in umetniškimi projekti predstavi življenje nekoč in danes na območju od Julijskih Alp do Tržaškega zaliva.

Toponomastični Atlas – velika stenska projekcija nam prikaže zemljevid s kraji, njihovimi imeni in zgodovino in tako ponuja možnost spoznavanja krajev na interaktivnem zemljevidu.

Govoreča knjižnica ponuja v branje, ogled in poslušanje pomembne obmejne avtorje, ki pripovedujejo o svojem življenju in delu in to tako, da izbrano knjigo položimo na mizo, nato pa se nam prikaže avtor, ki pripoveduje svojo zgodbo.

Arhiv zvokov – mulimedijski katalog ponuja v poslušanje vse zvočne posnetke muzeja

Ilustrirana zgodovina nam ponuja na izbiro in ogled “Zgodovino Nadiških dolin” izpod peresa Giorgia Banchiga, z ilustracijami Morena Tomasetiga in esej v slikah “Jezik v času” Žive Gruden, ki prek ilustracij (slikanja v živo) Cosima Miorellija, predstavlja zgodovino slovenskega jezika.

Spomini iz besed – skrinja z glasovi, molitvami, spomini, pripovedmi in pričevanji v različnih narečjih predstavlja bogastvo krajevnih dialektov. Gre za zvočno inštalacijo, ki prek posameznih predmetov, postavljenih v nišah, predvaja posneto govorico, ko roko približamo izbrani niši. Gre za intimno govorico, ki jo zato poslušamo s slušalkami.

Glasbena krajina  – velika interaktivna glasbena inštalacija, ki spominja na stari radijski sprejemnik. Z vrtenjem gumba se premikamo po zvočni skali in posameznih omočjih od Kanalske doline do Trsta ter poslušamo značilno ljudsko in sodobno glasbo. Posamezna območja in njihove posebnosti pa prikazujejo tudi fotografije v obliki razglednic.

Zvočne razglednice nas s pomočjo 3D zvokov in šumov dobesedno prestavijo v posamezen kraj – od barke ob pomolu San Carlo v Trstu do rudniškega jaška, po katerem se spustimo v jamo Rajbelj v Kanalski dolini.

Kulturna krajina – triptih, video inštalacija s tremi ekrani v osrednjem delu muzeja nam predstavi sedem krajin od Trbiža do Trsta ter njihove posebnosti skozi ljudi, ki govorijo o svojem življenju in delu, obujajo spomine, pojejo, s posnetki že skoraj izginulih sledov bivanja in tako vabi k razmisleku o življenju in spremembah v kulturni krajini.

Donatella Ruttar si želi, da bi se raziskovanje nadaljevalo in lepo bi bilo, če bi tu nastal nek raziskovalni center, pravi, da bi prostor živel naprej tudi s pomočjo umetnosti in različnih likovnih razstav. Trenutno v muzeju svoje pejsaže pod nasloom Wide opening windows razstavlja Adriana Jakoncic. Gre za sodelovanje muzeja in Beneške galerije, kjer je postavljen drugi del razstave:

“Moja želja bi bila, da gre SMO naprej, da dokažemo, da res smo!”

Prisluhnite reportaži iz muzeja v tokratni oddaji in sami preverite, kaj vam ponuja sam muzej. Ljudje se, ugotavlja Donatella Ruttar, običajno vračajo v Špeter.

“Od stopaja do stopaja naprej”

Na Gornjem Seniku je tamkajšnja folklorna skupina, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, v soboto proslavila trideset let svojega delovanja. Reportaži z dogajanja lahko prisluhnete v Sotočjih, spodaj pa si lahko jubilejno razpoloženje ogledate ujeto v nekaj fotografij!

“Mi smo bili še mladi, stari petnajst let. Zbrali smo se trije, ki smo bili za to, da bi imeli odraslo folklorno skupino” (Andraž Sukič, ki pleše že od malih nog, o ustanovitvi odrasle folklorne skupine)

Na samem začetku so za vodenje prosili Alojza Hanžeka, ki je bil “z vsemi žavbami namazan in je mladim plesalcem priskočil na pomoč”.

“Niso imeli noše, imeli so muzikanta, ne pa inštrumentov” (Alojz Hanžek o začetkih)

Več pa v Sotočjih! Vabljeni k poslušanju!