Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Aktualno dogajanje na področju šolstva v Furlaniji Julijski krajini in Porabju, posledice varčevanja na področju kulture na avstrijskem Koroškem, kulturno povezovanje Ljubljane in Reke - "Spomini" Jožeta Ciuhe na ogled na Reki, fotografije reških rojakov v ljubljanskem Kult3000, 85.obletnica poboja prvih protifašistov v Evropi
Da brez denarja ni glasbe, se vnovič potrjuje tudi na avstrijskem Koroškem. Varčevanje namreč vpliva tudi na izvedbo kulturnih programov, ki jih načrtujejo tamkajšanja kulturna društva koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo z Jankom Mallejem, vodjo Slovenske prosvetne zveze, ene od dveh krovnih kulturnih organizacij rojakov v Južni Avstriji.
Oddaja je vnovič tudi šolsko obarvana. V Italiji in Avstriji se je namreč pouk začel 14. septembra. Nas pa med drugim zanima, kako je z vpisom mladih rojakov v obe porabski dvojezični osnovni šoli in na gimnazijo v Monoštru. Podatki niso najbolj spodbudni tako glede učencev kot učiteljev. Slednjih v Porabju primanjkuje, vnovič opozarja višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valerija Perger in ponavlja, da za ohranitev slovenskegfa jezika v Porabju ne bodo poskrbeli madžarski učitelji.
Zaznamujemo tudi obletnico poboja prvih protifašistov v Evropi, rojakov, ki so jih ustreli v Bazovici pri Trstu, in vas vabimo na ogled dveh razstav. V Kult3000 v Ljubljani svoja dela (do 21.9.) predstavlja fotografska skupina rojakov iz Slovenskega doma Bazovica z Reke, v reški galeriji Kortil, ki vrata široko odpira slovenskim razstavljavcem, pa so na ogled dela Jožeta Ciuhe z naslovom Spomin, posvečena umetniškim velikanom.
Organizator, umetniška agencija Kopart, je svojo dejavnost začela pred dvajsetimi leti, ravno s predstavitvijo Jožeta Ciuhe, z njegovo razstavo Človeška komedija je obeležila desetletnico delovanja in jo z zdajšnjo tudi sklenila. Marjana Mirković se je o razstavi pogovarjala z organizatorko Đurđico Dehzad, ki je med drugim pojasnila, da gre za cikel del, posvečenih umetnikovim znancem, prijateljem ali drugim pesnikom, ki so nanj napravili vtis.
“Ko smo snovali razstavo, smo si jo zamislili, ne kot standardno razstavo, temveč preprosto tako, da bi bil Jože naš gost, se z obiskovalci odkrito pogovarjal o svojem življenju, svojem delu, in odgovarjal na vprašanja. Tako velik filozof, književnik, pesnik, slikar, grafik, človek, ki je delal mozaike …, poleg tega je bil svetovljan, velik intelektualec – in želeli smo izrabiti to priložnost in ga predstaviti tudi kot človeka sveta, ki je s svojim velikanskim delom in opusom to tudi zaslužil. Predvsem je bil velik humanist, pa smo želeli tudi mladim nekako morda približati, kaj je humanizem na njegov način.”
Razstava »Spomin« je, poudarja Đurđica Dehzad, njegov pogovor, ni gola ilustracija, to je njegov odgovor, prek slike, na posamezne besede posameznega pesnika. V predstavljenih deli lahko najdemo umetnikove dobre prijatelje, kot na primer Alana Bosqueta, s katerim je bil osebno zelo dober prijatelj, dopolnjevala sta se kot pesnika, in vrsto let sta bila prijatelja, seveda v Parizu. Nagovarja pa tudi Edgarja Allana Poa, Trakla, lorda Byrona, slovenske umetnike, s Francetom Prešernom, Kosovelom, Šalamunom … in hrvaške umetnike oziroma pesnike, ki so nanj napravili globok vtis: Tin Ujević, Vesna Parun, Zvonimir Golob, Luko Paljetak, Igor Zidić … Razstavo je delno podprlo Mesto Reka, tudi kot obliko sodelovanja z Ljubljano, nekoč pobratenim mestom. Reški župan Vojko Obersnel, sicer tudi naše gore list, napoveduje boljše stike:
“Organizacija takšne razstave vsekakor pomeni nadaljevanje sodelovanja med Ljubljano in Reko. Del krize je gotovo vplival na to, da določenih aktivnosti ni bilo mogoče uresničiti, si pa zdaj prizadevamo, da bi sodelovanje na določen način obnovili. Ravno danes je potekal sestanek v Ljubljani, na področju kulture, in upam, da bomo našli možnosti, da to sodelovanje na določen način okrepimo.”
Županov optimizem je morda tudi v znaku letošnjih volitev, ugotavlja avtorica prispevka Marjana Mirković, vsekakor pa je obogatitev kulturne ponudbe v okviru Reke in Ljubljane kmalu pričakovati na gledališkem področju, z napovedanim novim abonmajem reškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca, z naslovom Piranski zaliv, ki predvideva organizirane obiske predstav v slovenski prestolnici.
O tem pa več v eni izmed oddaj v prihodnje.
872 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Aktualno dogajanje na področju šolstva v Furlaniji Julijski krajini in Porabju, posledice varčevanja na področju kulture na avstrijskem Koroškem, kulturno povezovanje Ljubljane in Reke - "Spomini" Jožeta Ciuhe na ogled na Reki, fotografije reških rojakov v ljubljanskem Kult3000, 85.obletnica poboja prvih protifašistov v Evropi
Da brez denarja ni glasbe, se vnovič potrjuje tudi na avstrijskem Koroškem. Varčevanje namreč vpliva tudi na izvedbo kulturnih programov, ki jih načrtujejo tamkajšanja kulturna društva koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo z Jankom Mallejem, vodjo Slovenske prosvetne zveze, ene od dveh krovnih kulturnih organizacij rojakov v Južni Avstriji.
Oddaja je vnovič tudi šolsko obarvana. V Italiji in Avstriji se je namreč pouk začel 14. septembra. Nas pa med drugim zanima, kako je z vpisom mladih rojakov v obe porabski dvojezični osnovni šoli in na gimnazijo v Monoštru. Podatki niso najbolj spodbudni tako glede učencev kot učiteljev. Slednjih v Porabju primanjkuje, vnovič opozarja višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valerija Perger in ponavlja, da za ohranitev slovenskegfa jezika v Porabju ne bodo poskrbeli madžarski učitelji.
Zaznamujemo tudi obletnico poboja prvih protifašistov v Evropi, rojakov, ki so jih ustreli v Bazovici pri Trstu, in vas vabimo na ogled dveh razstav. V Kult3000 v Ljubljani svoja dela (do 21.9.) predstavlja fotografska skupina rojakov iz Slovenskega doma Bazovica z Reke, v reški galeriji Kortil, ki vrata široko odpira slovenskim razstavljavcem, pa so na ogled dela Jožeta Ciuhe z naslovom Spomin, posvečena umetniškim velikanom.
Organizator, umetniška agencija Kopart, je svojo dejavnost začela pred dvajsetimi leti, ravno s predstavitvijo Jožeta Ciuhe, z njegovo razstavo Človeška komedija je obeležila desetletnico delovanja in jo z zdajšnjo tudi sklenila. Marjana Mirković se je o razstavi pogovarjala z organizatorko Đurđico Dehzad, ki je med drugim pojasnila, da gre za cikel del, posvečenih umetnikovim znancem, prijateljem ali drugim pesnikom, ki so nanj napravili vtis.
“Ko smo snovali razstavo, smo si jo zamislili, ne kot standardno razstavo, temveč preprosto tako, da bi bil Jože naš gost, se z obiskovalci odkrito pogovarjal o svojem življenju, svojem delu, in odgovarjal na vprašanja. Tako velik filozof, književnik, pesnik, slikar, grafik, človek, ki je delal mozaike …, poleg tega je bil svetovljan, velik intelektualec – in želeli smo izrabiti to priložnost in ga predstaviti tudi kot človeka sveta, ki je s svojim velikanskim delom in opusom to tudi zaslužil. Predvsem je bil velik humanist, pa smo želeli tudi mladim nekako morda približati, kaj je humanizem na njegov način.”
Razstava »Spomin« je, poudarja Đurđica Dehzad, njegov pogovor, ni gola ilustracija, to je njegov odgovor, prek slike, na posamezne besede posameznega pesnika. V predstavljenih deli lahko najdemo umetnikove dobre prijatelje, kot na primer Alana Bosqueta, s katerim je bil osebno zelo dober prijatelj, dopolnjevala sta se kot pesnika, in vrsto let sta bila prijatelja, seveda v Parizu. Nagovarja pa tudi Edgarja Allana Poa, Trakla, lorda Byrona, slovenske umetnike, s Francetom Prešernom, Kosovelom, Šalamunom … in hrvaške umetnike oziroma pesnike, ki so nanj napravili globok vtis: Tin Ujević, Vesna Parun, Zvonimir Golob, Luko Paljetak, Igor Zidić … Razstavo je delno podprlo Mesto Reka, tudi kot obliko sodelovanja z Ljubljano, nekoč pobratenim mestom. Reški župan Vojko Obersnel, sicer tudi naše gore list, napoveduje boljše stike:
“Organizacija takšne razstave vsekakor pomeni nadaljevanje sodelovanja med Ljubljano in Reko. Del krize je gotovo vplival na to, da določenih aktivnosti ni bilo mogoče uresničiti, si pa zdaj prizadevamo, da bi sodelovanje na določen način obnovili. Ravno danes je potekal sestanek v Ljubljani, na področju kulture, in upam, da bomo našli možnosti, da to sodelovanje na določen način okrepimo.”
Županov optimizem je morda tudi v znaku letošnjih volitev, ugotavlja avtorica prispevka Marjana Mirković, vsekakor pa je obogatitev kulturne ponudbe v okviru Reke in Ljubljane kmalu pričakovati na gledališkem področju, z napovedanim novim abonmajem reškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca, z naslovom Piranski zaliv, ki predvideva organizirane obiske predstav v slovenski prestolnici.
O tem pa več v eni izmed oddaj v prihodnje.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Neveljaven email naslov