Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Aktualno dogajanje na področju šolstva v Furlaniji Julijski krajini in Porabju, posledice varčevanja na področju kulture na avstrijskem Koroškem, kulturno povezovanje Ljubljane in Reke - "Spomini" Jožeta Ciuhe na ogled na Reki, fotografije reških rojakov v ljubljanskem Kult3000, 85.obletnica poboja prvih protifašistov v Evropi
Da brez denarja ni glasbe, se vnovič potrjuje tudi na avstrijskem Koroškem. Varčevanje namreč vpliva tudi na izvedbo kulturnih programov, ki jih načrtujejo tamkajšanja kulturna društva koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo z Jankom Mallejem, vodjo Slovenske prosvetne zveze, ene od dveh krovnih kulturnih organizacij rojakov v Južni Avstriji.
Oddaja je vnovič tudi šolsko obarvana. V Italiji in Avstriji se je namreč pouk začel 14. septembra. Nas pa med drugim zanima, kako je z vpisom mladih rojakov v obe porabski dvojezični osnovni šoli in na gimnazijo v Monoštru. Podatki niso najbolj spodbudni tako glede učencev kot učiteljev. Slednjih v Porabju primanjkuje, vnovič opozarja višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valerija Perger in ponavlja, da za ohranitev slovenskegfa jezika v Porabju ne bodo poskrbeli madžarski učitelji.
Zaznamujemo tudi obletnico poboja prvih protifašistov v Evropi, rojakov, ki so jih ustreli v Bazovici pri Trstu, in vas vabimo na ogled dveh razstav. V Kult3000 v Ljubljani svoja dela (do 21.9.) predstavlja fotografska skupina rojakov iz Slovenskega doma Bazovica z Reke, v reški galeriji Kortil, ki vrata široko odpira slovenskim razstavljavcem, pa so na ogled dela Jožeta Ciuhe z naslovom Spomin, posvečena umetniškim velikanom.
Organizator, umetniška agencija Kopart, je svojo dejavnost začela pred dvajsetimi leti, ravno s predstavitvijo Jožeta Ciuhe, z njegovo razstavo Človeška komedija je obeležila desetletnico delovanja in jo z zdajšnjo tudi sklenila. Marjana Mirković se je o razstavi pogovarjala z organizatorko Đurđico Dehzad, ki je med drugim pojasnila, da gre za cikel del, posvečenih umetnikovim znancem, prijateljem ali drugim pesnikom, ki so nanj napravili vtis.
“Ko smo snovali razstavo, smo si jo zamislili, ne kot standardno razstavo, temveč preprosto tako, da bi bil Jože naš gost, se z obiskovalci odkrito pogovarjal o svojem življenju, svojem delu, in odgovarjal na vprašanja. Tako velik filozof, književnik, pesnik, slikar, grafik, človek, ki je delal mozaike …, poleg tega je bil svetovljan, velik intelektualec – in želeli smo izrabiti to priložnost in ga predstaviti tudi kot človeka sveta, ki je s svojim velikanskim delom in opusom to tudi zaslužil. Predvsem je bil velik humanist, pa smo želeli tudi mladim nekako morda približati, kaj je humanizem na njegov način.”
Razstava »Spomin« je, poudarja Đurđica Dehzad, njegov pogovor, ni gola ilustracija, to je njegov odgovor, prek slike, na posamezne besede posameznega pesnika. V predstavljenih deli lahko najdemo umetnikove dobre prijatelje, kot na primer Alana Bosqueta, s katerim je bil osebno zelo dober prijatelj, dopolnjevala sta se kot pesnika, in vrsto let sta bila prijatelja, seveda v Parizu. Nagovarja pa tudi Edgarja Allana Poa, Trakla, lorda Byrona, slovenske umetnike, s Francetom Prešernom, Kosovelom, Šalamunom … in hrvaške umetnike oziroma pesnike, ki so nanj napravili globok vtis: Tin Ujević, Vesna Parun, Zvonimir Golob, Luko Paljetak, Igor Zidić … Razstavo je delno podprlo Mesto Reka, tudi kot obliko sodelovanja z Ljubljano, nekoč pobratenim mestom. Reški župan Vojko Obersnel, sicer tudi naše gore list, napoveduje boljše stike:
“Organizacija takšne razstave vsekakor pomeni nadaljevanje sodelovanja med Ljubljano in Reko. Del krize je gotovo vplival na to, da določenih aktivnosti ni bilo mogoče uresničiti, si pa zdaj prizadevamo, da bi sodelovanje na določen način obnovili. Ravno danes je potekal sestanek v Ljubljani, na področju kulture, in upam, da bomo našli možnosti, da to sodelovanje na določen način okrepimo.”
Županov optimizem je morda tudi v znaku letošnjih volitev, ugotavlja avtorica prispevka Marjana Mirković, vsekakor pa je obogatitev kulturne ponudbe v okviru Reke in Ljubljane kmalu pričakovati na gledališkem področju, z napovedanim novim abonmajem reškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca, z naslovom Piranski zaliv, ki predvideva organizirane obiske predstav v slovenski prestolnici.
O tem pa več v eni izmed oddaj v prihodnje.
872 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Aktualno dogajanje na področju šolstva v Furlaniji Julijski krajini in Porabju, posledice varčevanja na področju kulture na avstrijskem Koroškem, kulturno povezovanje Ljubljane in Reke - "Spomini" Jožeta Ciuhe na ogled na Reki, fotografije reških rojakov v ljubljanskem Kult3000, 85.obletnica poboja prvih protifašistov v Evropi
Da brez denarja ni glasbe, se vnovič potrjuje tudi na avstrijskem Koroškem. Varčevanje namreč vpliva tudi na izvedbo kulturnih programov, ki jih načrtujejo tamkajšanja kulturna društva koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo z Jankom Mallejem, vodjo Slovenske prosvetne zveze, ene od dveh krovnih kulturnih organizacij rojakov v Južni Avstriji.
Oddaja je vnovič tudi šolsko obarvana. V Italiji in Avstriji se je namreč pouk začel 14. septembra. Nas pa med drugim zanima, kako je z vpisom mladih rojakov v obe porabski dvojezični osnovni šoli in na gimnazijo v Monoštru. Podatki niso najbolj spodbudni tako glede učencev kot učiteljev. Slednjih v Porabju primanjkuje, vnovič opozarja višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valerija Perger in ponavlja, da za ohranitev slovenskegfa jezika v Porabju ne bodo poskrbeli madžarski učitelji.
Zaznamujemo tudi obletnico poboja prvih protifašistov v Evropi, rojakov, ki so jih ustreli v Bazovici pri Trstu, in vas vabimo na ogled dveh razstav. V Kult3000 v Ljubljani svoja dela (do 21.9.) predstavlja fotografska skupina rojakov iz Slovenskega doma Bazovica z Reke, v reški galeriji Kortil, ki vrata široko odpira slovenskim razstavljavcem, pa so na ogled dela Jožeta Ciuhe z naslovom Spomin, posvečena umetniškim velikanom.
Organizator, umetniška agencija Kopart, je svojo dejavnost začela pred dvajsetimi leti, ravno s predstavitvijo Jožeta Ciuhe, z njegovo razstavo Človeška komedija je obeležila desetletnico delovanja in jo z zdajšnjo tudi sklenila. Marjana Mirković se je o razstavi pogovarjala z organizatorko Đurđico Dehzad, ki je med drugim pojasnila, da gre za cikel del, posvečenih umetnikovim znancem, prijateljem ali drugim pesnikom, ki so nanj napravili vtis.
“Ko smo snovali razstavo, smo si jo zamislili, ne kot standardno razstavo, temveč preprosto tako, da bi bil Jože naš gost, se z obiskovalci odkrito pogovarjal o svojem življenju, svojem delu, in odgovarjal na vprašanja. Tako velik filozof, književnik, pesnik, slikar, grafik, človek, ki je delal mozaike …, poleg tega je bil svetovljan, velik intelektualec – in želeli smo izrabiti to priložnost in ga predstaviti tudi kot človeka sveta, ki je s svojim velikanskim delom in opusom to tudi zaslužil. Predvsem je bil velik humanist, pa smo želeli tudi mladim nekako morda približati, kaj je humanizem na njegov način.”
Razstava »Spomin« je, poudarja Đurđica Dehzad, njegov pogovor, ni gola ilustracija, to je njegov odgovor, prek slike, na posamezne besede posameznega pesnika. V predstavljenih deli lahko najdemo umetnikove dobre prijatelje, kot na primer Alana Bosqueta, s katerim je bil osebno zelo dober prijatelj, dopolnjevala sta se kot pesnika, in vrsto let sta bila prijatelja, seveda v Parizu. Nagovarja pa tudi Edgarja Allana Poa, Trakla, lorda Byrona, slovenske umetnike, s Francetom Prešernom, Kosovelom, Šalamunom … in hrvaške umetnike oziroma pesnike, ki so nanj napravili globok vtis: Tin Ujević, Vesna Parun, Zvonimir Golob, Luko Paljetak, Igor Zidić … Razstavo je delno podprlo Mesto Reka, tudi kot obliko sodelovanja z Ljubljano, nekoč pobratenim mestom. Reški župan Vojko Obersnel, sicer tudi naše gore list, napoveduje boljše stike:
“Organizacija takšne razstave vsekakor pomeni nadaljevanje sodelovanja med Ljubljano in Reko. Del krize je gotovo vplival na to, da določenih aktivnosti ni bilo mogoče uresničiti, si pa zdaj prizadevamo, da bi sodelovanje na določen način obnovili. Ravno danes je potekal sestanek v Ljubljani, na področju kulture, in upam, da bomo našli možnosti, da to sodelovanje na določen način okrepimo.”
Županov optimizem je morda tudi v znaku letošnjih volitev, ugotavlja avtorica prispevka Marjana Mirković, vsekakor pa je obogatitev kulturne ponudbe v okviru Reke in Ljubljane kmalu pričakovati na gledališkem področju, z napovedanim novim abonmajem reškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca, z naslovom Piranski zaliv, ki predvideva organizirane obiske predstav v slovenski prestolnici.
O tem pa več v eni izmed oddaj v prihodnje.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Neveljaven email naslov