Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 12. 10. 2015

12.10.2015


Praznovanje 60-letnice delovanja SKGZ, lutkarski Cikl Cakl v Šmihelu, delavnice v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, razstava Skupaj v gorah na Reki o tesnem sodelovanju slovenskih in hrvaških planincev in alpinistov

Visok jubilej SKGZ

Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta, ki te dni slovesno obeležuje 60-letnico delovanja, je bila za svoj trud nagrajena z državnim odlikovanjem – redom za zasluge – za svoje delo pri uresničevanju temeljnih interesov slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Na slavnostni akademiji, ki je potekala v tržaškem Kulturnem domu, je zbrane nagovoril akademik doktor Boštjan Žekš, svetovalec predsednika države in nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pohvalil je delo te krovne organizacije Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in v pogovoru z Mirjam Muženič opozoril na pomen pripravljenosti na spremembe:

“To je zelo pomembno, da se organizacija zna spreminjati, posebno v teh novih časih. Z novimi izzivi, novimi problemi, novim svetom se mora tudi SKGZ spremeniti. In oni vedo, da se morajo spremeniti.”

Organizacija je imel v odnosih med Italijo in Slovenijo zelo pozitivno vlogo, še posej v zadnjem obdobju, ki ga je Žekš spremljal intenzivneje:

“Vedno so našli pravi trenutek za dialog, za pomiritev strasti, ker v teh časih, ko ni mej, ko ni front, se je težko iti vojno.”

Dolgoletni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, eden od kandidatov za to mesto tudi v prihodnje, je ponosen na opravljeno delo. Prevzeli so skrb za organiziranje Slovencev, ki živijo v Furlaniji Julijski krajini, in poskrbeli za boljšo in trdnejšo gospodarsko podlago, pravi. Veliko energije so usmerili tudi v Benečijo in to takrat, ko zanjo ni skrbel nihče:

“Odrekli smo se številnim pobudam v zaščitnem zakonu, ki niso priznavale pravic Slovencem na Videmskem. Prepričani smo, da ne moremo ustvarjati Slovence različnih kategorij.”

Da nove razmere zahtevajo drugačno delo, se zaveda tudi Rudi Pavšič in opozarja, da je treba preseči nesoglasja in zamere ter ustvariti dialog z vsem, tako v Sloveniji kot v sami deželi FJK in pri prijateljih italijanske manjšine, saj bodo le tako dobili dodatne priložnosti za boljšo in celovitejšo uresničitev pravic, ki jim jih priznava zaščitni zakon. Ta ni cilj, temveč sredstvo, na podlagi katerega bodo lahko bolj suvereno uveljavljali svojo prisotnost.

SKGZ odlikovan z redom za zasluge

foto: Slomedia.it

Skrb za slovenski jezik – prednostna naloga SKGZ

Raziskave kažejo, da naj slovensko doma govorila le še tretjina rojakov v FJK, zato ne preseneča, da je med prednostnimi nalogami Slovenske kulturno gospodarske zveze prav skrb za uveljavljanje maternega jezika. Kot pravi Rudi Pavšič, morajo storiti vse, da se poveča število govorcev slovenskega jezika, da ga izboljšajo in predvsem da spodbudijo povezovanje med šolo in civilno družbo:

»Slovenski jezik je osrednja skrb in namen vseh naših dejavnosti. Paziti moramo, da te osredotočenosti ne izgubimo. Če bomo to znali, če bomo sposobni ustvariti sinergije, povezave, da uveljavimo slovenski jezik povsod tam, kjer so to, bo to velik uspeh.

Ob tem pa si, pravi Pavšič, želijo, da bi se v vseh šolah obmejne Furlanije Julijske krajine in slovenskega Primorja učili obeh jezikov sosedov, slovenščine in italijanščine.

SKGZ bo konec tedna v Gorici na deželnem kongresu izvolila svoj 90 članski parlament in ožje vodstvo, prvič pa neposredno tudi predsednika. O tem podrobneje v prihodnji oddaji.

Mednarodni Cikl Cakl na avstrijskem Koroškem

V Šmihelu pri Pliberku se bo v sredo 14.10.2015 začel tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, na katerem se bo do nedelje zvrstilo 9 predstav lutkovnih skupin iz Avstrije, Slovaške, Češke, Italije, Velike Britanije in Slovenije. Tokratni festival, ki ga pripravlja tamkajšnje Katoliško prosvetno društvo skupaj s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, prinaša kar nekaj novosti. Ena od njih je, da bodo na otvoritvi sodelovali tudi učenci četrtih razredov tamkajšnje ljudske šole, vključeni v poseben triletni projekt, namenjen seznanjanju otrok z lutkami. Kot pravi Micka Opetnik, predsednica društva, želijo predstaviti lutkovno dejavnost vsem otrokom, ki obiskujejo ljudsko šolo, jim omogočiti, da na delavnicah sami ustvarjajo in obiščejo čim več predstav. Teh v prihodnjih dneh v Šmihelu ne bo manjkalo.

Poleg sodelovanja mladih lutkarjev iz domače ljudske šole, ki se bodo pod vodstvom režiserke Alenke Hein predstavili na otvoritvi festivala, je letošnja novost gostovanje festivala v Celovcu in prvič tudi v Sloveniji, na Prevaljah, kjer se bo v okviru festivala prav tako prvič predstavil lutkar iz Velike Britanije Drew Colby.

Selektorica festivala Veronika Kušej med tokratnimi vrhunci izpostavlja lutkovno – gledališki in glasbeni večer Christiana Bochdansky – a, ki se mu bo pridružila znana dunajska glasbena skupina Die Strottern. Zadovoljna pa je tudi, ker se bodo v Šmihelu prvič predstavili študenti znane gledališke akademije iz Prage DAMU. Pod vodstvom svojega mentorja Matije Solceta, igralca, režiserja in lutkarja, ki nastopa na festivalu tudi z lastno predstavo »Pavliha revival«, bodo poskrbeli za krstno uprizoritev predstave The Bottles, v kateri se poigravajo z različnimi objekti in zvoki, ki jih ti proizvajajo.

Festival Cikl Cakl vsako leto privabi okoli 2000 obiskovalcev vseh starosti, kar je dokaz, da so lutke in lutkarstvo na Koroškem zelo priljubljene, pravi predsednica KPD Šmihel Micka Opetnik, ponosna na bogato gledališko tradicijo v društvu, ki bo prihodnje leto praznovalo 110-letnico delovanja, brez katere, pravi, tudi lutkarstva ne bi bilo.

»Če ne bi bilo v našem kraju toliko navdušenih lutkarjev, ki so dolga leta ustvarjali, festivala zagotovo ne bi bilo.«

Cikl Cakl se tradicionalni konča prav s premiero domače lutkovne skupine. Tokrat je to skupina Sami močni, ki je pod vodstvom režiserke Alenke Hain pripravila predstavo z naslovom Vrata v kratek čas.

Program festivala Cikl Cakl najdete tu.

Daljšemu pogovoru z Micko Opetnik in predstavitvi vrhuncev festivala pa lahko prisluhnete v oddaji.

»Skupaj v gorah«

Planinska skupina društva Slovenski dom Bazovica je v državnem arhivu na Reki postavila dokumentarno razstavo o več kot sto let dolgem sodelovanju in prijateljstvu slovenskih in hrvaških planincev in alpinistov, ki jo je ob 140-letnici delovanja pripravila hrvaška planinska zveza skupaj s planinskim muzejem v Mojstrani, kjer je razstava lani tudi začela svojo pot.

Otvoritev razstave "Skupaj v gorah" na Reki

foto: Marjana Mirković

Dejavnost obeh planinskih organizacij je bila tudi pomembna opora proti potujčevanju je v pogovoru z Marjano Mirković poudaril Miro Eržen, vodja Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani

»Prav zaradi domoljubja so nastale planinske zveze, tako slovenska kot tudi hrvaška, prav upor proti velikonemškim ciljem je bilo gibalo in tu imamo skupne korenine…. Skupen cilj je bil ohraniti slovansko podobo naših gora in mislim, da jim je to v celoti uspelo.«

Razstava, ki je že gostovala v Ljubljani, na Brežicah, v Zagrebu in na Tršču, ima svoje življenje, pravi Darko Mohar, vodja planinske skupine društva Bazovica, saj bo postavljena tudi v Kopru in Labinu, predstavlja vsebinsko bogato gradivo in je razdeljena na dva dela. En del pripoveduje o sodelovanju na ravni zvez, društev in posameznikov tudi preko gorskih reševalnih in vodniških služb, drugi del pa predstavlja sodelovanja slovenskih in hrvaških alpinistov, ki so skupaj osvajali najvišje vrhove na svetu. Prav himalajske zgodbe so najpomembnejša stična točka, pravi Miro Eržen, toda:

»Glavno bogastvo so povezave med ljudmi na obeh straneh meje in to je dragulj tega sodelovanja.«

Povezovanje planincev je vodilo tudi meddruštvenega odbora primorsko-notranjskih planinskih društev, pod vodstvom Maruške Lenarčič, ki je prepričana, da za planince nikoli ne bo mej ali ograj:

»Vsa naša društva so obmejna, na eni strani na Hrvaško na drugi na Italijo, in že vseskozi odlično sodelujemo. Rada bi, da bi govorili ne le o enotnem kulturnem, temveč tudi o enotnem planinskem slovenskem prostoru.«

Pot prijatelsjtva - 40 let planinske poti Snežnik/Snježnik

foto: Anita Hromin

Sodelovanje je ena od temeljnih nalog tudi planinske skupine reške Bazovice, pravi Darko Mohar, ki vodi skoraj 40 aktivnih planincev:

»Že ob začetku delovanja smo se odločili za sodelovanje, najprej z reškimi društvi nato tudi čez mejo. Zelo dobro sodelujemo s PD RTV, smo član PD Snežnik, posebej ponosni smo tudi na sodelovanje z društvi v BiH, pa tudi s slovenskimi društvi v Italiji in na avstrijskem Koroškem.«

Pripravljajo različne skupne projekte in akcije. Ob dnevu državnosti so tako hkrati odpeljali hrvaške planince na Triglav, slovenske pa na vrh Dinare, do konca leta načrtujejo še nekaj pohodov; med drugim na Javornik in po Učki, kjer bodo odpirali tudi novoletni šampanjec.

Planinci z Bazovice na Reki na vrhu Matajurja

foto: Darko Mohar

Delavnice v Küharjevi spominski hiši

Pred 5 leti, septembra 2010, se na Gornjem Seniku odprli Küharjevo spominsko hišo, prenovljeno župnišče, v katerem je bila rojak Janoš Kühar, ki je skoraj pol stoletja ohranjal slovensko narodno zavest v Porabju, s Slovensko zbirko in etnološko razstavo starih orodij. Ob jubileju je državna slovenska samouprava pripravila projekt z naslovom Dialog med generacijami, v okviru katerega so mladim pokazali običaj ličkanja koruze. Predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš ob tem poudarja, da želijo mladim približati stare običaje in jih skupaj z njihovimi starši intenzivneje vključiti.

Spominsko hišo in slovensko zbirko si je ogledalo že več kot 5000 ljudi, ki pridejo iz Slovenije, Madžarske pa tudi iz Avstrije. Ponosni pa so, da hiša živi skozi vse leto, saj v njej vsak drugi mesec pripravijo delavnice za otroke z Gornjega Senika in iz Števanovcev – od peke kruha do izdelovanja cekarjev -, učence seznanjajo s slovensko narodno skupnostjo, poleti pa pripravljajo tudi etnološke tabore na prostem.

Ličkanje v Küharjevi spominski hiši

foto: Silva Eöry

Več lahko slišite v drugem delu oddaje!

 

 


Sotočja

868 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 12. 10. 2015

12.10.2015


Praznovanje 60-letnice delovanja SKGZ, lutkarski Cikl Cakl v Šmihelu, delavnice v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, razstava Skupaj v gorah na Reki o tesnem sodelovanju slovenskih in hrvaških planincev in alpinistov

Visok jubilej SKGZ

Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta, ki te dni slovesno obeležuje 60-letnico delovanja, je bila za svoj trud nagrajena z državnim odlikovanjem – redom za zasluge – za svoje delo pri uresničevanju temeljnih interesov slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Na slavnostni akademiji, ki je potekala v tržaškem Kulturnem domu, je zbrane nagovoril akademik doktor Boštjan Žekš, svetovalec predsednika države in nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pohvalil je delo te krovne organizacije Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in v pogovoru z Mirjam Muženič opozoril na pomen pripravljenosti na spremembe:

“To je zelo pomembno, da se organizacija zna spreminjati, posebno v teh novih časih. Z novimi izzivi, novimi problemi, novim svetom se mora tudi SKGZ spremeniti. In oni vedo, da se morajo spremeniti.”

Organizacija je imel v odnosih med Italijo in Slovenijo zelo pozitivno vlogo, še posej v zadnjem obdobju, ki ga je Žekš spremljal intenzivneje:

“Vedno so našli pravi trenutek za dialog, za pomiritev strasti, ker v teh časih, ko ni mej, ko ni front, se je težko iti vojno.”

Dolgoletni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, eden od kandidatov za to mesto tudi v prihodnje, je ponosen na opravljeno delo. Prevzeli so skrb za organiziranje Slovencev, ki živijo v Furlaniji Julijski krajini, in poskrbeli za boljšo in trdnejšo gospodarsko podlago, pravi. Veliko energije so usmerili tudi v Benečijo in to takrat, ko zanjo ni skrbel nihče:

“Odrekli smo se številnim pobudam v zaščitnem zakonu, ki niso priznavale pravic Slovencem na Videmskem. Prepričani smo, da ne moremo ustvarjati Slovence različnih kategorij.”

Da nove razmere zahtevajo drugačno delo, se zaveda tudi Rudi Pavšič in opozarja, da je treba preseči nesoglasja in zamere ter ustvariti dialog z vsem, tako v Sloveniji kot v sami deželi FJK in pri prijateljih italijanske manjšine, saj bodo le tako dobili dodatne priložnosti za boljšo in celovitejšo uresničitev pravic, ki jim jih priznava zaščitni zakon. Ta ni cilj, temveč sredstvo, na podlagi katerega bodo lahko bolj suvereno uveljavljali svojo prisotnost.

SKGZ odlikovan z redom za zasluge

foto: Slomedia.it

Skrb za slovenski jezik – prednostna naloga SKGZ

Raziskave kažejo, da naj slovensko doma govorila le še tretjina rojakov v FJK, zato ne preseneča, da je med prednostnimi nalogami Slovenske kulturno gospodarske zveze prav skrb za uveljavljanje maternega jezika. Kot pravi Rudi Pavšič, morajo storiti vse, da se poveča število govorcev slovenskega jezika, da ga izboljšajo in predvsem da spodbudijo povezovanje med šolo in civilno družbo:

»Slovenski jezik je osrednja skrb in namen vseh naših dejavnosti. Paziti moramo, da te osredotočenosti ne izgubimo. Če bomo to znali, če bomo sposobni ustvariti sinergije, povezave, da uveljavimo slovenski jezik povsod tam, kjer so to, bo to velik uspeh.

Ob tem pa si, pravi Pavšič, želijo, da bi se v vseh šolah obmejne Furlanije Julijske krajine in slovenskega Primorja učili obeh jezikov sosedov, slovenščine in italijanščine.

SKGZ bo konec tedna v Gorici na deželnem kongresu izvolila svoj 90 članski parlament in ožje vodstvo, prvič pa neposredno tudi predsednika. O tem podrobneje v prihodnji oddaji.

Mednarodni Cikl Cakl na avstrijskem Koroškem

V Šmihelu pri Pliberku se bo v sredo 14.10.2015 začel tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, na katerem se bo do nedelje zvrstilo 9 predstav lutkovnih skupin iz Avstrije, Slovaške, Češke, Italije, Velike Britanije in Slovenije. Tokratni festival, ki ga pripravlja tamkajšnje Katoliško prosvetno društvo skupaj s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, prinaša kar nekaj novosti. Ena od njih je, da bodo na otvoritvi sodelovali tudi učenci četrtih razredov tamkajšnje ljudske šole, vključeni v poseben triletni projekt, namenjen seznanjanju otrok z lutkami. Kot pravi Micka Opetnik, predsednica društva, želijo predstaviti lutkovno dejavnost vsem otrokom, ki obiskujejo ljudsko šolo, jim omogočiti, da na delavnicah sami ustvarjajo in obiščejo čim več predstav. Teh v prihodnjih dneh v Šmihelu ne bo manjkalo.

Poleg sodelovanja mladih lutkarjev iz domače ljudske šole, ki se bodo pod vodstvom režiserke Alenke Hein predstavili na otvoritvi festivala, je letošnja novost gostovanje festivala v Celovcu in prvič tudi v Sloveniji, na Prevaljah, kjer se bo v okviru festivala prav tako prvič predstavil lutkar iz Velike Britanije Drew Colby.

Selektorica festivala Veronika Kušej med tokratnimi vrhunci izpostavlja lutkovno – gledališki in glasbeni večer Christiana Bochdansky – a, ki se mu bo pridružila znana dunajska glasbena skupina Die Strottern. Zadovoljna pa je tudi, ker se bodo v Šmihelu prvič predstavili študenti znane gledališke akademije iz Prage DAMU. Pod vodstvom svojega mentorja Matije Solceta, igralca, režiserja in lutkarja, ki nastopa na festivalu tudi z lastno predstavo »Pavliha revival«, bodo poskrbeli za krstno uprizoritev predstave The Bottles, v kateri se poigravajo z različnimi objekti in zvoki, ki jih ti proizvajajo.

Festival Cikl Cakl vsako leto privabi okoli 2000 obiskovalcev vseh starosti, kar je dokaz, da so lutke in lutkarstvo na Koroškem zelo priljubljene, pravi predsednica KPD Šmihel Micka Opetnik, ponosna na bogato gledališko tradicijo v društvu, ki bo prihodnje leto praznovalo 110-letnico delovanja, brez katere, pravi, tudi lutkarstva ne bi bilo.

»Če ne bi bilo v našem kraju toliko navdušenih lutkarjev, ki so dolga leta ustvarjali, festivala zagotovo ne bi bilo.«

Cikl Cakl se tradicionalni konča prav s premiero domače lutkovne skupine. Tokrat je to skupina Sami močni, ki je pod vodstvom režiserke Alenke Hain pripravila predstavo z naslovom Vrata v kratek čas.

Program festivala Cikl Cakl najdete tu.

Daljšemu pogovoru z Micko Opetnik in predstavitvi vrhuncev festivala pa lahko prisluhnete v oddaji.

»Skupaj v gorah«

Planinska skupina društva Slovenski dom Bazovica je v državnem arhivu na Reki postavila dokumentarno razstavo o več kot sto let dolgem sodelovanju in prijateljstvu slovenskih in hrvaških planincev in alpinistov, ki jo je ob 140-letnici delovanja pripravila hrvaška planinska zveza skupaj s planinskim muzejem v Mojstrani, kjer je razstava lani tudi začela svojo pot.

Otvoritev razstave "Skupaj v gorah" na Reki

foto: Marjana Mirković

Dejavnost obeh planinskih organizacij je bila tudi pomembna opora proti potujčevanju je v pogovoru z Marjano Mirković poudaril Miro Eržen, vodja Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani

»Prav zaradi domoljubja so nastale planinske zveze, tako slovenska kot tudi hrvaška, prav upor proti velikonemškim ciljem je bilo gibalo in tu imamo skupne korenine…. Skupen cilj je bil ohraniti slovansko podobo naših gora in mislim, da jim je to v celoti uspelo.«

Razstava, ki je že gostovala v Ljubljani, na Brežicah, v Zagrebu in na Tršču, ima svoje življenje, pravi Darko Mohar, vodja planinske skupine društva Bazovica, saj bo postavljena tudi v Kopru in Labinu, predstavlja vsebinsko bogato gradivo in je razdeljena na dva dela. En del pripoveduje o sodelovanju na ravni zvez, društev in posameznikov tudi preko gorskih reševalnih in vodniških služb, drugi del pa predstavlja sodelovanja slovenskih in hrvaških alpinistov, ki so skupaj osvajali najvišje vrhove na svetu. Prav himalajske zgodbe so najpomembnejša stična točka, pravi Miro Eržen, toda:

»Glavno bogastvo so povezave med ljudmi na obeh straneh meje in to je dragulj tega sodelovanja.«

Povezovanje planincev je vodilo tudi meddruštvenega odbora primorsko-notranjskih planinskih društev, pod vodstvom Maruške Lenarčič, ki je prepričana, da za planince nikoli ne bo mej ali ograj:

»Vsa naša društva so obmejna, na eni strani na Hrvaško na drugi na Italijo, in že vseskozi odlično sodelujemo. Rada bi, da bi govorili ne le o enotnem kulturnem, temveč tudi o enotnem planinskem slovenskem prostoru.«

Pot prijatelsjtva - 40 let planinske poti Snežnik/Snježnik

foto: Anita Hromin

Sodelovanje je ena od temeljnih nalog tudi planinske skupine reške Bazovice, pravi Darko Mohar, ki vodi skoraj 40 aktivnih planincev:

»Že ob začetku delovanja smo se odločili za sodelovanje, najprej z reškimi društvi nato tudi čez mejo. Zelo dobro sodelujemo s PD RTV, smo član PD Snežnik, posebej ponosni smo tudi na sodelovanje z društvi v BiH, pa tudi s slovenskimi društvi v Italiji in na avstrijskem Koroškem.«

Pripravljajo različne skupne projekte in akcije. Ob dnevu državnosti so tako hkrati odpeljali hrvaške planince na Triglav, slovenske pa na vrh Dinare, do konca leta načrtujejo še nekaj pohodov; med drugim na Javornik in po Učki, kjer bodo odpirali tudi novoletni šampanjec.

Planinci z Bazovice na Reki na vrhu Matajurja

foto: Darko Mohar

Delavnice v Küharjevi spominski hiši

Pred 5 leti, septembra 2010, se na Gornjem Seniku odprli Küharjevo spominsko hišo, prenovljeno župnišče, v katerem je bila rojak Janoš Kühar, ki je skoraj pol stoletja ohranjal slovensko narodno zavest v Porabju, s Slovensko zbirko in etnološko razstavo starih orodij. Ob jubileju je državna slovenska samouprava pripravila projekt z naslovom Dialog med generacijami, v okviru katerega so mladim pokazali običaj ličkanja koruze. Predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš ob tem poudarja, da želijo mladim približati stare običaje in jih skupaj z njihovimi starši intenzivneje vključiti.

Spominsko hišo in slovensko zbirko si je ogledalo že več kot 5000 ljudi, ki pridejo iz Slovenije, Madžarske pa tudi iz Avstrije. Ponosni pa so, da hiša živi skozi vse leto, saj v njej vsak drugi mesec pripravijo delavnice za otroke z Gornjega Senika in iz Števanovcev – od peke kruha do izdelovanja cekarjev -, učence seznanjajo s slovensko narodno skupnostjo, poleti pa pripravljajo tudi etnološke tabore na prostem.

Ličkanje v Küharjevi spominski hiši

foto: Silva Eöry

Več lahko slišite v drugem delu oddaje!

 

 


11.03.2024

'Naš privilegij je, da se uspeha posameznika veseli celotna narodna skupnost'

Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.


04.03.2024

Od pregona do besed, ki ne ubogajo več

Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.


26.02.2024

Brez jezika tudi slovenske narodne skupnosti ne bo več

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.


19.02.2024

'Šola je steber manjšine, zato se mora ustrezno odzvati na sodobne izzive'

Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?


12.02.2024

Kultura je način življenja, ki zahteva komunikacijo z drugimi in s samim seboj

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.


05.02.2024

Kultura, draga si mi

S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.


29.01.2024

'Politika ni tek na kratke proge, politika je maraton'

Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.


22.01.2024

Gospodarska osnova je pomembna za obstoj in razvoj

Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?


15.01.2024

'Nekoč je bilo v šolah znanje slovenščine bistveno boljše'

Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.


08.01.2024

Od okrepitev učnega kadra do obnovitve cestnih povezav - izzivov v letu 2024 ne manjka

Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.


01.01.2024

Zvok, beseda, pesem – veliki umetniški potencial rojakov iz FJK v ljubljanskem Cankarjevem domu

Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.


22.12.2023

Tam sem doma - jubilejni koncert SKD Celovec

Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.


18.12.2023

Tako kot kultura tudi zamejski šport skrbi za slovenski jezik

Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.


11.12.2023

Marij Čuk:'Rojaki v sosednjih državah pomembno prispevamo k slovenski kulturi'

Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,


04.12.2023

Vse večji izziv je, kako zagotoviti usposobljene in kompetentne kadre z znanjem slovenščine

V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.


27.11.2023

Središče je v obrobju

Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.


20.11.2023

Več svetlobe v naša življenja

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?


13.11.2023

dr. Bufon: 'Novi govorci so priložnost za razvoj narodne skupnosti'

Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?


06.11.2023

Duh upora ostaja živ

Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.


23.10.2023

Od svinčnikov Florjana Lipuša do prihodnosti Narodnega doma v Trstu - raziskave, ki odsevajo razmere v skupnosti

Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?


Stran 2 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov