Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 12. 10. 2015

12.10.2015


Praznovanje 60-letnice delovanja SKGZ, lutkarski Cikl Cakl v Šmihelu, delavnice v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, razstava Skupaj v gorah na Reki o tesnem sodelovanju slovenskih in hrvaških planincev in alpinistov

Visok jubilej SKGZ

Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta, ki te dni slovesno obeležuje 60-letnico delovanja, je bila za svoj trud nagrajena z državnim odlikovanjem – redom za zasluge – za svoje delo pri uresničevanju temeljnih interesov slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Na slavnostni akademiji, ki je potekala v tržaškem Kulturnem domu, je zbrane nagovoril akademik doktor Boštjan Žekš, svetovalec predsednika države in nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pohvalil je delo te krovne organizacije Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in v pogovoru z Mirjam Muženič opozoril na pomen pripravljenosti na spremembe:

“To je zelo pomembno, da se organizacija zna spreminjati, posebno v teh novih časih. Z novimi izzivi, novimi problemi, novim svetom se mora tudi SKGZ spremeniti. In oni vedo, da se morajo spremeniti.”

Organizacija je imel v odnosih med Italijo in Slovenijo zelo pozitivno vlogo, še posej v zadnjem obdobju, ki ga je Žekš spremljal intenzivneje:

“Vedno so našli pravi trenutek za dialog, za pomiritev strasti, ker v teh časih, ko ni mej, ko ni front, se je težko iti vojno.”

Dolgoletni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, eden od kandidatov za to mesto tudi v prihodnje, je ponosen na opravljeno delo. Prevzeli so skrb za organiziranje Slovencev, ki živijo v Furlaniji Julijski krajini, in poskrbeli za boljšo in trdnejšo gospodarsko podlago, pravi. Veliko energije so usmerili tudi v Benečijo in to takrat, ko zanjo ni skrbel nihče:

“Odrekli smo se številnim pobudam v zaščitnem zakonu, ki niso priznavale pravic Slovencem na Videmskem. Prepričani smo, da ne moremo ustvarjati Slovence različnih kategorij.”

Da nove razmere zahtevajo drugačno delo, se zaveda tudi Rudi Pavšič in opozarja, da je treba preseči nesoglasja in zamere ter ustvariti dialog z vsem, tako v Sloveniji kot v sami deželi FJK in pri prijateljih italijanske manjšine, saj bodo le tako dobili dodatne priložnosti za boljšo in celovitejšo uresničitev pravic, ki jim jih priznava zaščitni zakon. Ta ni cilj, temveč sredstvo, na podlagi katerega bodo lahko bolj suvereno uveljavljali svojo prisotnost.

SKGZ odlikovan z redom za zasluge

foto: Slomedia.it

Skrb za slovenski jezik – prednostna naloga SKGZ

Raziskave kažejo, da naj slovensko doma govorila le še tretjina rojakov v FJK, zato ne preseneča, da je med prednostnimi nalogami Slovenske kulturno gospodarske zveze prav skrb za uveljavljanje maternega jezika. Kot pravi Rudi Pavšič, morajo storiti vse, da se poveča število govorcev slovenskega jezika, da ga izboljšajo in predvsem da spodbudijo povezovanje med šolo in civilno družbo:

»Slovenski jezik je osrednja skrb in namen vseh naših dejavnosti. Paziti moramo, da te osredotočenosti ne izgubimo. Če bomo to znali, če bomo sposobni ustvariti sinergije, povezave, da uveljavimo slovenski jezik povsod tam, kjer so to, bo to velik uspeh.

Ob tem pa si, pravi Pavšič, želijo, da bi se v vseh šolah obmejne Furlanije Julijske krajine in slovenskega Primorja učili obeh jezikov sosedov, slovenščine in italijanščine.

SKGZ bo konec tedna v Gorici na deželnem kongresu izvolila svoj 90 članski parlament in ožje vodstvo, prvič pa neposredno tudi predsednika. O tem podrobneje v prihodnji oddaji.

Mednarodni Cikl Cakl na avstrijskem Koroškem

V Šmihelu pri Pliberku se bo v sredo 14.10.2015 začel tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, na katerem se bo do nedelje zvrstilo 9 predstav lutkovnih skupin iz Avstrije, Slovaške, Češke, Italije, Velike Britanije in Slovenije. Tokratni festival, ki ga pripravlja tamkajšnje Katoliško prosvetno društvo skupaj s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, prinaša kar nekaj novosti. Ena od njih je, da bodo na otvoritvi sodelovali tudi učenci četrtih razredov tamkajšnje ljudske šole, vključeni v poseben triletni projekt, namenjen seznanjanju otrok z lutkami. Kot pravi Micka Opetnik, predsednica društva, želijo predstaviti lutkovno dejavnost vsem otrokom, ki obiskujejo ljudsko šolo, jim omogočiti, da na delavnicah sami ustvarjajo in obiščejo čim več predstav. Teh v prihodnjih dneh v Šmihelu ne bo manjkalo.

Poleg sodelovanja mladih lutkarjev iz domače ljudske šole, ki se bodo pod vodstvom režiserke Alenke Hein predstavili na otvoritvi festivala, je letošnja novost gostovanje festivala v Celovcu in prvič tudi v Sloveniji, na Prevaljah, kjer se bo v okviru festivala prav tako prvič predstavil lutkar iz Velike Britanije Drew Colby.

Selektorica festivala Veronika Kušej med tokratnimi vrhunci izpostavlja lutkovno – gledališki in glasbeni večer Christiana Bochdansky – a, ki se mu bo pridružila znana dunajska glasbena skupina Die Strottern. Zadovoljna pa je tudi, ker se bodo v Šmihelu prvič predstavili študenti znane gledališke akademije iz Prage DAMU. Pod vodstvom svojega mentorja Matije Solceta, igralca, režiserja in lutkarja, ki nastopa na festivalu tudi z lastno predstavo »Pavliha revival«, bodo poskrbeli za krstno uprizoritev predstave The Bottles, v kateri se poigravajo z različnimi objekti in zvoki, ki jih ti proizvajajo.

Festival Cikl Cakl vsako leto privabi okoli 2000 obiskovalcev vseh starosti, kar je dokaz, da so lutke in lutkarstvo na Koroškem zelo priljubljene, pravi predsednica KPD Šmihel Micka Opetnik, ponosna na bogato gledališko tradicijo v društvu, ki bo prihodnje leto praznovalo 110-letnico delovanja, brez katere, pravi, tudi lutkarstva ne bi bilo.

»Če ne bi bilo v našem kraju toliko navdušenih lutkarjev, ki so dolga leta ustvarjali, festivala zagotovo ne bi bilo.«

Cikl Cakl se tradicionalni konča prav s premiero domače lutkovne skupine. Tokrat je to skupina Sami močni, ki je pod vodstvom režiserke Alenke Hain pripravila predstavo z naslovom Vrata v kratek čas.

Program festivala Cikl Cakl najdete tu.

Daljšemu pogovoru z Micko Opetnik in predstavitvi vrhuncev festivala pa lahko prisluhnete v oddaji.

»Skupaj v gorah«

Planinska skupina društva Slovenski dom Bazovica je v državnem arhivu na Reki postavila dokumentarno razstavo o več kot sto let dolgem sodelovanju in prijateljstvu slovenskih in hrvaških planincev in alpinistov, ki jo je ob 140-letnici delovanja pripravila hrvaška planinska zveza skupaj s planinskim muzejem v Mojstrani, kjer je razstava lani tudi začela svojo pot.

Otvoritev razstave "Skupaj v gorah" na Reki

foto: Marjana Mirković

Dejavnost obeh planinskih organizacij je bila tudi pomembna opora proti potujčevanju je v pogovoru z Marjano Mirković poudaril Miro Eržen, vodja Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani

»Prav zaradi domoljubja so nastale planinske zveze, tako slovenska kot tudi hrvaška, prav upor proti velikonemškim ciljem je bilo gibalo in tu imamo skupne korenine…. Skupen cilj je bil ohraniti slovansko podobo naših gora in mislim, da jim je to v celoti uspelo.«

Razstava, ki je že gostovala v Ljubljani, na Brežicah, v Zagrebu in na Tršču, ima svoje življenje, pravi Darko Mohar, vodja planinske skupine društva Bazovica, saj bo postavljena tudi v Kopru in Labinu, predstavlja vsebinsko bogato gradivo in je razdeljena na dva dela. En del pripoveduje o sodelovanju na ravni zvez, društev in posameznikov tudi preko gorskih reševalnih in vodniških služb, drugi del pa predstavlja sodelovanja slovenskih in hrvaških alpinistov, ki so skupaj osvajali najvišje vrhove na svetu. Prav himalajske zgodbe so najpomembnejša stična točka, pravi Miro Eržen, toda:

»Glavno bogastvo so povezave med ljudmi na obeh straneh meje in to je dragulj tega sodelovanja.«

Povezovanje planincev je vodilo tudi meddruštvenega odbora primorsko-notranjskih planinskih društev, pod vodstvom Maruške Lenarčič, ki je prepričana, da za planince nikoli ne bo mej ali ograj:

»Vsa naša društva so obmejna, na eni strani na Hrvaško na drugi na Italijo, in že vseskozi odlično sodelujemo. Rada bi, da bi govorili ne le o enotnem kulturnem, temveč tudi o enotnem planinskem slovenskem prostoru.«

Pot prijatelsjtva - 40 let planinske poti Snežnik/Snježnik

foto: Anita Hromin

Sodelovanje je ena od temeljnih nalog tudi planinske skupine reške Bazovice, pravi Darko Mohar, ki vodi skoraj 40 aktivnih planincev:

»Že ob začetku delovanja smo se odločili za sodelovanje, najprej z reškimi društvi nato tudi čez mejo. Zelo dobro sodelujemo s PD RTV, smo član PD Snežnik, posebej ponosni smo tudi na sodelovanje z društvi v BiH, pa tudi s slovenskimi društvi v Italiji in na avstrijskem Koroškem.«

Pripravljajo različne skupne projekte in akcije. Ob dnevu državnosti so tako hkrati odpeljali hrvaške planince na Triglav, slovenske pa na vrh Dinare, do konca leta načrtujejo še nekaj pohodov; med drugim na Javornik in po Učki, kjer bodo odpirali tudi novoletni šampanjec.

Planinci z Bazovice na Reki na vrhu Matajurja

foto: Darko Mohar

Delavnice v Küharjevi spominski hiši

Pred 5 leti, septembra 2010, se na Gornjem Seniku odprli Küharjevo spominsko hišo, prenovljeno župnišče, v katerem je bila rojak Janoš Kühar, ki je skoraj pol stoletja ohranjal slovensko narodno zavest v Porabju, s Slovensko zbirko in etnološko razstavo starih orodij. Ob jubileju je državna slovenska samouprava pripravila projekt z naslovom Dialog med generacijami, v okviru katerega so mladim pokazali običaj ličkanja koruze. Predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš ob tem poudarja, da želijo mladim približati stare običaje in jih skupaj z njihovimi starši intenzivneje vključiti.

Spominsko hišo in slovensko zbirko si je ogledalo že več kot 5000 ljudi, ki pridejo iz Slovenije, Madžarske pa tudi iz Avstrije. Ponosni pa so, da hiša živi skozi vse leto, saj v njej vsak drugi mesec pripravijo delavnice za otroke z Gornjega Senika in iz Števanovcev – od peke kruha do izdelovanja cekarjev -, učence seznanjajo s slovensko narodno skupnostjo, poleti pa pripravljajo tudi etnološke tabore na prostem.

Ličkanje v Küharjevi spominski hiši

foto: Silva Eöry

Več lahko slišite v drugem delu oddaje!

 

 


Sotočja

872 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 12. 10. 2015

12.10.2015


Praznovanje 60-letnice delovanja SKGZ, lutkarski Cikl Cakl v Šmihelu, delavnice v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, razstava Skupaj v gorah na Reki o tesnem sodelovanju slovenskih in hrvaških planincev in alpinistov

Visok jubilej SKGZ

Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta, ki te dni slovesno obeležuje 60-letnico delovanja, je bila za svoj trud nagrajena z državnim odlikovanjem – redom za zasluge – za svoje delo pri uresničevanju temeljnih interesov slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Na slavnostni akademiji, ki je potekala v tržaškem Kulturnem domu, je zbrane nagovoril akademik doktor Boštjan Žekš, svetovalec predsednika države in nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pohvalil je delo te krovne organizacije Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in v pogovoru z Mirjam Muženič opozoril na pomen pripravljenosti na spremembe:

“To je zelo pomembno, da se organizacija zna spreminjati, posebno v teh novih časih. Z novimi izzivi, novimi problemi, novim svetom se mora tudi SKGZ spremeniti. In oni vedo, da se morajo spremeniti.”

Organizacija je imel v odnosih med Italijo in Slovenijo zelo pozitivno vlogo, še posej v zadnjem obdobju, ki ga je Žekš spremljal intenzivneje:

“Vedno so našli pravi trenutek za dialog, za pomiritev strasti, ker v teh časih, ko ni mej, ko ni front, se je težko iti vojno.”

Dolgoletni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, eden od kandidatov za to mesto tudi v prihodnje, je ponosen na opravljeno delo. Prevzeli so skrb za organiziranje Slovencev, ki živijo v Furlaniji Julijski krajini, in poskrbeli za boljšo in trdnejšo gospodarsko podlago, pravi. Veliko energije so usmerili tudi v Benečijo in to takrat, ko zanjo ni skrbel nihče:

“Odrekli smo se številnim pobudam v zaščitnem zakonu, ki niso priznavale pravic Slovencem na Videmskem. Prepričani smo, da ne moremo ustvarjati Slovence različnih kategorij.”

Da nove razmere zahtevajo drugačno delo, se zaveda tudi Rudi Pavšič in opozarja, da je treba preseči nesoglasja in zamere ter ustvariti dialog z vsem, tako v Sloveniji kot v sami deželi FJK in pri prijateljih italijanske manjšine, saj bodo le tako dobili dodatne priložnosti za boljšo in celovitejšo uresničitev pravic, ki jim jih priznava zaščitni zakon. Ta ni cilj, temveč sredstvo, na podlagi katerega bodo lahko bolj suvereno uveljavljali svojo prisotnost.

SKGZ odlikovan z redom za zasluge

foto: Slomedia.it

Skrb za slovenski jezik – prednostna naloga SKGZ

Raziskave kažejo, da naj slovensko doma govorila le še tretjina rojakov v FJK, zato ne preseneča, da je med prednostnimi nalogami Slovenske kulturno gospodarske zveze prav skrb za uveljavljanje maternega jezika. Kot pravi Rudi Pavšič, morajo storiti vse, da se poveča število govorcev slovenskega jezika, da ga izboljšajo in predvsem da spodbudijo povezovanje med šolo in civilno družbo:

»Slovenski jezik je osrednja skrb in namen vseh naših dejavnosti. Paziti moramo, da te osredotočenosti ne izgubimo. Če bomo to znali, če bomo sposobni ustvariti sinergije, povezave, da uveljavimo slovenski jezik povsod tam, kjer so to, bo to velik uspeh.

Ob tem pa si, pravi Pavšič, želijo, da bi se v vseh šolah obmejne Furlanije Julijske krajine in slovenskega Primorja učili obeh jezikov sosedov, slovenščine in italijanščine.

SKGZ bo konec tedna v Gorici na deželnem kongresu izvolila svoj 90 članski parlament in ožje vodstvo, prvič pa neposredno tudi predsednika. O tem podrobneje v prihodnji oddaji.

Mednarodni Cikl Cakl na avstrijskem Koroškem

V Šmihelu pri Pliberku se bo v sredo 14.10.2015 začel tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, na katerem se bo do nedelje zvrstilo 9 predstav lutkovnih skupin iz Avstrije, Slovaške, Češke, Italije, Velike Britanije in Slovenije. Tokratni festival, ki ga pripravlja tamkajšnje Katoliško prosvetno društvo skupaj s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, prinaša kar nekaj novosti. Ena od njih je, da bodo na otvoritvi sodelovali tudi učenci četrtih razredov tamkajšnje ljudske šole, vključeni v poseben triletni projekt, namenjen seznanjanju otrok z lutkami. Kot pravi Micka Opetnik, predsednica društva, želijo predstaviti lutkovno dejavnost vsem otrokom, ki obiskujejo ljudsko šolo, jim omogočiti, da na delavnicah sami ustvarjajo in obiščejo čim več predstav. Teh v prihodnjih dneh v Šmihelu ne bo manjkalo.

Poleg sodelovanja mladih lutkarjev iz domače ljudske šole, ki se bodo pod vodstvom režiserke Alenke Hein predstavili na otvoritvi festivala, je letošnja novost gostovanje festivala v Celovcu in prvič tudi v Sloveniji, na Prevaljah, kjer se bo v okviru festivala prav tako prvič predstavil lutkar iz Velike Britanije Drew Colby.

Selektorica festivala Veronika Kušej med tokratnimi vrhunci izpostavlja lutkovno – gledališki in glasbeni večer Christiana Bochdansky – a, ki se mu bo pridružila znana dunajska glasbena skupina Die Strottern. Zadovoljna pa je tudi, ker se bodo v Šmihelu prvič predstavili študenti znane gledališke akademije iz Prage DAMU. Pod vodstvom svojega mentorja Matije Solceta, igralca, režiserja in lutkarja, ki nastopa na festivalu tudi z lastno predstavo »Pavliha revival«, bodo poskrbeli za krstno uprizoritev predstave The Bottles, v kateri se poigravajo z različnimi objekti in zvoki, ki jih ti proizvajajo.

Festival Cikl Cakl vsako leto privabi okoli 2000 obiskovalcev vseh starosti, kar je dokaz, da so lutke in lutkarstvo na Koroškem zelo priljubljene, pravi predsednica KPD Šmihel Micka Opetnik, ponosna na bogato gledališko tradicijo v društvu, ki bo prihodnje leto praznovalo 110-letnico delovanja, brez katere, pravi, tudi lutkarstva ne bi bilo.

»Če ne bi bilo v našem kraju toliko navdušenih lutkarjev, ki so dolga leta ustvarjali, festivala zagotovo ne bi bilo.«

Cikl Cakl se tradicionalni konča prav s premiero domače lutkovne skupine. Tokrat je to skupina Sami močni, ki je pod vodstvom režiserke Alenke Hain pripravila predstavo z naslovom Vrata v kratek čas.

Program festivala Cikl Cakl najdete tu.

Daljšemu pogovoru z Micko Opetnik in predstavitvi vrhuncev festivala pa lahko prisluhnete v oddaji.

»Skupaj v gorah«

Planinska skupina društva Slovenski dom Bazovica je v državnem arhivu na Reki postavila dokumentarno razstavo o več kot sto let dolgem sodelovanju in prijateljstvu slovenskih in hrvaških planincev in alpinistov, ki jo je ob 140-letnici delovanja pripravila hrvaška planinska zveza skupaj s planinskim muzejem v Mojstrani, kjer je razstava lani tudi začela svojo pot.

Otvoritev razstave "Skupaj v gorah" na Reki

foto: Marjana Mirković

Dejavnost obeh planinskih organizacij je bila tudi pomembna opora proti potujčevanju je v pogovoru z Marjano Mirković poudaril Miro Eržen, vodja Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani

»Prav zaradi domoljubja so nastale planinske zveze, tako slovenska kot tudi hrvaška, prav upor proti velikonemškim ciljem je bilo gibalo in tu imamo skupne korenine…. Skupen cilj je bil ohraniti slovansko podobo naših gora in mislim, da jim je to v celoti uspelo.«

Razstava, ki je že gostovala v Ljubljani, na Brežicah, v Zagrebu in na Tršču, ima svoje življenje, pravi Darko Mohar, vodja planinske skupine društva Bazovica, saj bo postavljena tudi v Kopru in Labinu, predstavlja vsebinsko bogato gradivo in je razdeljena na dva dela. En del pripoveduje o sodelovanju na ravni zvez, društev in posameznikov tudi preko gorskih reševalnih in vodniških služb, drugi del pa predstavlja sodelovanja slovenskih in hrvaških alpinistov, ki so skupaj osvajali najvišje vrhove na svetu. Prav himalajske zgodbe so najpomembnejša stična točka, pravi Miro Eržen, toda:

»Glavno bogastvo so povezave med ljudmi na obeh straneh meje in to je dragulj tega sodelovanja.«

Povezovanje planincev je vodilo tudi meddruštvenega odbora primorsko-notranjskih planinskih društev, pod vodstvom Maruške Lenarčič, ki je prepričana, da za planince nikoli ne bo mej ali ograj:

»Vsa naša društva so obmejna, na eni strani na Hrvaško na drugi na Italijo, in že vseskozi odlično sodelujemo. Rada bi, da bi govorili ne le o enotnem kulturnem, temveč tudi o enotnem planinskem slovenskem prostoru.«

Pot prijatelsjtva - 40 let planinske poti Snežnik/Snježnik

foto: Anita Hromin

Sodelovanje je ena od temeljnih nalog tudi planinske skupine reške Bazovice, pravi Darko Mohar, ki vodi skoraj 40 aktivnih planincev:

»Že ob začetku delovanja smo se odločili za sodelovanje, najprej z reškimi društvi nato tudi čez mejo. Zelo dobro sodelujemo s PD RTV, smo član PD Snežnik, posebej ponosni smo tudi na sodelovanje z društvi v BiH, pa tudi s slovenskimi društvi v Italiji in na avstrijskem Koroškem.«

Pripravljajo različne skupne projekte in akcije. Ob dnevu državnosti so tako hkrati odpeljali hrvaške planince na Triglav, slovenske pa na vrh Dinare, do konca leta načrtujejo še nekaj pohodov; med drugim na Javornik in po Učki, kjer bodo odpirali tudi novoletni šampanjec.

Planinci z Bazovice na Reki na vrhu Matajurja

foto: Darko Mohar

Delavnice v Küharjevi spominski hiši

Pred 5 leti, septembra 2010, se na Gornjem Seniku odprli Küharjevo spominsko hišo, prenovljeno župnišče, v katerem je bila rojak Janoš Kühar, ki je skoraj pol stoletja ohranjal slovensko narodno zavest v Porabju, s Slovensko zbirko in etnološko razstavo starih orodij. Ob jubileju je državna slovenska samouprava pripravila projekt z naslovom Dialog med generacijami, v okviru katerega so mladim pokazali običaj ličkanja koruze. Predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš ob tem poudarja, da želijo mladim približati stare običaje in jih skupaj z njihovimi starši intenzivneje vključiti.

Spominsko hišo in slovensko zbirko si je ogledalo že več kot 5000 ljudi, ki pridejo iz Slovenije, Madžarske pa tudi iz Avstrije. Ponosni pa so, da hiša živi skozi vse leto, saj v njej vsak drugi mesec pripravijo delavnice za otroke z Gornjega Senika in iz Števanovcev – od peke kruha do izdelovanja cekarjev -, učence seznanjajo s slovensko narodno skupnostjo, poleti pa pripravljajo tudi etnološke tabore na prostem.

Ličkanje v Küharjevi spominski hiši

foto: Silva Eöry

Več lahko slišite v drugem delu oddaje!

 

 


14.11.2022

'Zavedati se moramo svojih korenin, ki segajo daleč v preteklost'

Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.


07.11.2022

'Vsak dan je praznik!'

Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.


28.10.2022

Jurij Paljk:"Nikoli se nismo dali in se nikoli tudi ne bomo!"

»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.


24.10.2022

Dr. Daniel Wutti:"Dežela Koroška ima še danes vidne težave s svojo preteklostjo."

Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?


17.10.2022

Pokaži mi tišino in druge zgodbe o dialogu, odpiranju meja in povezovanju

Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.


03.10.2022

Recipročnost je lahko dober argument v odnosih med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino

Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.


26.09.2022

Tatjana Rojc: Trmasta sem in vztrajala bom, dokler se bo dalo!

Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?


19.09.2022

V novo šolsko leto veselo, sproščeno in tudi zaskrbljeno

Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.


12.09.2022

Minister Arčon: 'Vredno se je boriti za popravo sedanjih in zgodovinskih krivic'

Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.


05.09.2022

'Dobro je, da smo aktivni v politiki'

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


29.08.2022

Marijana Sukič ostaja dejavna in predana Porabju

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


22.08.2022

Slavko Malnar: 'Naš narod preveč molći!'

Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati


01.08.2022

Andrejka Možina. Glasbenica.

Od uglasbene poezije do jazza, od ljudske glasbe do lastnih skladb


21.07.2022

Že 40. slikarski teden v Svečah

Kako je umetnost v Sveče pripeljala svet in jih ponesla v svet


27.06.2022

Poklic, ki je poklicanost

Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.


20.06.2022

Čas je za nov zagon

Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!


13.06.2022

Zemlja je ena sama

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


06.06.2022

'Nikoli ne bom prenehal biti, nikoli!'

Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.


30.05.2022

'S skupnimi močmi zmoremo marsikaj'

Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.


23.05.2022

'Skupaj enkratni'

Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.


Stran 5 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov