Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomembno je gospodarsko sodelovanje
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade, ki bo potekala v petek na Brdu pri Kranju, nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Kot pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, so porabski Slovenci ključne prioritete izpostavili že v sklepih mešane slovensko madžarske manjšinske komisije, ki se je sestala konec lanskega leta in o katerih smo poročali tudi v oddaji Sotočja 23.11.2015. Ropoš ob tem opozarja, da vladi ne bosta razpravljali le o vprašanjih povezanih z narodnostnima skupnostima, temveč o sodelovanju obeh držav na različnih področjih. Za Slovence v Porabju je pomembno prihodnje gospodarsko sodelovanje v regiji, torej Porabja in Prekmurja ter znotraj Pomurske regije z občinami na Goričkem:
“To je res pomembna stvar in upam, da bo nastalo nekaj pozitivnega tudi za narodni skupnosti.”
Ključna naloga Državne slovenske samouprave, ki jo vodi Martin Ropoš, je zdaj priprava proračuna za letošnje leto. Denarja bo letos toliko kot lani, ko je madžarski parlament za tretjino povečal sredstva za manjšine, za razpise za nekatere projekte pa se je vsota podvojila. Prav razpisi za civilno družbene organizacije, na katerih lahko kandidirajo tudi lokalne samouprave, so velika priložnost tudi za organizacije porabskih Slovencev. Težava pa je, da so razpisi zelo zapleteni in terjajo veliko administrativnih postopkov, poudarja Ropoš v pogovoru s Silvo Eöry. Celotnemu pogovoru lahko poslušate v prvem delu oddaje.
Pisana promlad in Whatsapp
Med mladimi koroškimi Slovenci je te dni že zadišalo po pisani promladi. Gre za javni natečaj Pisana promlad – na dan z besedilom, ki ga šesto leto zapored pripravljajo Volbankova ustanova ter obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev (KKZ in SPZ) in katerega namen je spodbuditi mlade k pisanju v slovenskem jeziku. Rezultat je več tisoč različno dolgih besedil, tri pesniške zbirke ter objave v publikacijah. Učenci, razdeljeni v 3 starostne skupine, vsako leto dobijo iztočnice oziroma teme. Letos bodo tako najmlajši (3. do 5. stopnja) razmišljali o živalih (Ena živalska), srednja skupina (6. do 10. stopnja) o ljubezni (Rad/a te imam), dijaki (10 do 13. stopnja) o gledališču (Pogled na oder), študenti do 25 let pa imajo odprte vse možnost. (In če….)
Kot pojasnjuje Veronika Kušej iz Volbankove ustanove je letos še posebej pomembna tema Pogled na oder, saj želijo z njo mlade spodbuditi h še večjemu zanimanju za gledališče in za razmišljanje o njem, da se naučijo napisati gledališko kritiko, da se znajo pogovarjati o gledališču z režiserjem ali režiserko, z drugimi gledališkimi ustvarjalci:
“Prav gledališče je pri nas, med Slovenci, medij, ki je posebej pomemben za slovenščino, za našo samozavest in tudi v to smer želimo, da se razvija.”
Veronika Kušej je zadovoljna tudi zaradi posebnih nagrad, ki jih podelijo vsako leto. Letos bodo tako poleg posebne nagrade za najboljše besedilo v narečju podelili tudi nagrado za najboljše besedilo popevke ali šansona, ki ga bodo nato ob pomoči New Times Big Banda iz Šmihela in Voxon Vocal Akademy iz Pliberka tudi uglasbili.
18.1. so na Slovenski gimnaziji v Celovcu predstavili še en projekt, povezan s spodbujanjem pisanja v slovenskem jeziku. Gre za aplikacijo “whatsapp” na pametnih telefonih in tekmovanje v najdaljši neprekinjani razpravi v slovenskem jeziku.
Z zanimanjem bomo spremljali, kaj vse bodo napisali mladi koroški rojaki in kdo vse bodo udeleženci izleta v Ljubljano in literarno-gledališke delavnice.
Veliko ideologije, lažnih mitov, zazrtosti v preteklost…
Doktorica Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija – iz Gorice, je pred kratkim predstavila znanstveno monografijo z naslovom: Jezik, sredstvo, simbol – ideologija in identiteta med Slovenci v Italiji, v kateri je raziskovala, kaj zaznamuje diskurz (razpravo) o jeziku med Slovenci v Italiji. Na osnovi analize člankov v Primorskem dnevniku je v sami razpravi o jeziku odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite, na koncu pa v razmislek ponudi tudi hipotezo o fetišizaciji jezika. Kaj to pomeni in kakšno je sporočilo raziskav, pojasnjuje v tokratni oddaji.
Brez slovenskih maškar v Kvarnerju ne gre
17. januarja, na Antonovo, je v več krajih v okolici Reke zadonel rog in označil uradni začetek pustnega veselja. V Kvarnerju se je tako začelo tradicionalno obdobje karnevala, ki je peti letni čas, kot ga imenujejo, in ki bo letos nekoliko krajše in zato posebej živahno. Kot ugotavlja Marjana Mirković, gradiva za maškare glede na aktualne politične razmere, žal, ne manjka, v ospredju pa je hrvaška vlada, ki je (še) ni. Na Reki so pusta tako že v petek (15.1.2016) obsodili študenti fakultete za pomorstvo: Tomica Karamostić je kriv za vse: ker celo migranti postavljajo žico proti Hrvaški, ker predsednik vladajoče koalicije Karamarko ne zna angleško, premier Orešković pa ne hrvaško, ker morajo vnuki posojati denar babicam in dedkom … in še in še.
V nedeljo se je pust uradno začel s predajo ključev tudi v slikovitem Kastvu, kjer so gostje z Bistriškega slovesnost tudi letos obarvali slovensko. Zimo so najprej pomagali pregnati stari znanci, škoromati iz Podgrada, ki jih je pozdravil tudi kastavski župan Ivica Lukanović:
“Škoromati k nam prihajajo že leta, vselej jih radi vidimo in zelo so zanimivi. Upam, da bo tako tudi ostalo in da se bo sodelovanje nadaljevalo.”
Pridružile so se jim tudi Topolške Šjeme iz vasi Topolc pri Ilirski Bistrici. Poleg njih in podgrajskih Škoromatov bodo karnevalsko dogajanje na Kvarnerju obogatile tudi druge skupine iz Slovenije: med drugim bo na letošnjem jubilejnem, 20. Mednarodnem otroškem karnevalskem korzu v Opatiji 24. januarja – po napovedih – v sprevodu več tisoč najmlajših, iz Hrvaške in Slovenije. Na Reki bo otroški karneval 30. januarja, prijavljena je skupina maškar iz osnovne šole Preserje, (ki že več let sodeluje z reško šolo Nikola Tesla), za osrednji, reški karneval teden dni pozneje pa je prijavljenih več kot 110 skupin iz Hrvaške in tujine (Italija, Srbija, Črna gora, Makedonija), iz Slovenije bodo sodelovale maškare iz Kočevja. V vrsti spremljajočih dogodkov bo v okviru Gledališkega vrtiljaka med drugim 8. februarja v reškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na programu Verdijeva opera Rigoletto, kot posebni gost pa bo nastopil slovenski tenorist Aljaž Farasin.
Reški karneval, ki bo potekal 7. februarja, je prvi večji dogodek, usklajen s kampanjo na državni ravni v organizaciji Hrvaške turistične skupnosti, tokrat pod geslom Hrvaška – polna življenja. Vključen je tudi v program kandidature Reke za Evropsko prestolnico kulture 2020, z naslovom Reka – luka različnosti, in s programom pravih reških (in aktualnih evropskih) tem: delo, vode in migracije.
Reportažo z uradnega začetka pustnega dogajanja v Kastvu nad Reko lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje. Nekaj fotografij pa si lahko ogledate spodaj.
865 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pomembno je gospodarsko sodelovanje
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade, ki bo potekala v petek na Brdu pri Kranju, nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Kot pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, so porabski Slovenci ključne prioritete izpostavili že v sklepih mešane slovensko madžarske manjšinske komisije, ki se je sestala konec lanskega leta in o katerih smo poročali tudi v oddaji Sotočja 23.11.2015. Ropoš ob tem opozarja, da vladi ne bosta razpravljali le o vprašanjih povezanih z narodnostnima skupnostima, temveč o sodelovanju obeh držav na različnih področjih. Za Slovence v Porabju je pomembno prihodnje gospodarsko sodelovanje v regiji, torej Porabja in Prekmurja ter znotraj Pomurske regije z občinami na Goričkem:
“To je res pomembna stvar in upam, da bo nastalo nekaj pozitivnega tudi za narodni skupnosti.”
Ključna naloga Državne slovenske samouprave, ki jo vodi Martin Ropoš, je zdaj priprava proračuna za letošnje leto. Denarja bo letos toliko kot lani, ko je madžarski parlament za tretjino povečal sredstva za manjšine, za razpise za nekatere projekte pa se je vsota podvojila. Prav razpisi za civilno družbene organizacije, na katerih lahko kandidirajo tudi lokalne samouprave, so velika priložnost tudi za organizacije porabskih Slovencev. Težava pa je, da so razpisi zelo zapleteni in terjajo veliko administrativnih postopkov, poudarja Ropoš v pogovoru s Silvo Eöry. Celotnemu pogovoru lahko poslušate v prvem delu oddaje.
Pisana promlad in Whatsapp
Med mladimi koroškimi Slovenci je te dni že zadišalo po pisani promladi. Gre za javni natečaj Pisana promlad – na dan z besedilom, ki ga šesto leto zapored pripravljajo Volbankova ustanova ter obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev (KKZ in SPZ) in katerega namen je spodbuditi mlade k pisanju v slovenskem jeziku. Rezultat je več tisoč različno dolgih besedil, tri pesniške zbirke ter objave v publikacijah. Učenci, razdeljeni v 3 starostne skupine, vsako leto dobijo iztočnice oziroma teme. Letos bodo tako najmlajši (3. do 5. stopnja) razmišljali o živalih (Ena živalska), srednja skupina (6. do 10. stopnja) o ljubezni (Rad/a te imam), dijaki (10 do 13. stopnja) o gledališču (Pogled na oder), študenti do 25 let pa imajo odprte vse možnost. (In če….)
Kot pojasnjuje Veronika Kušej iz Volbankove ustanove je letos še posebej pomembna tema Pogled na oder, saj želijo z njo mlade spodbuditi h še večjemu zanimanju za gledališče in za razmišljanje o njem, da se naučijo napisati gledališko kritiko, da se znajo pogovarjati o gledališču z režiserjem ali režiserko, z drugimi gledališkimi ustvarjalci:
“Prav gledališče je pri nas, med Slovenci, medij, ki je posebej pomemben za slovenščino, za našo samozavest in tudi v to smer želimo, da se razvija.”
Veronika Kušej je zadovoljna tudi zaradi posebnih nagrad, ki jih podelijo vsako leto. Letos bodo tako poleg posebne nagrade za najboljše besedilo v narečju podelili tudi nagrado za najboljše besedilo popevke ali šansona, ki ga bodo nato ob pomoči New Times Big Banda iz Šmihela in Voxon Vocal Akademy iz Pliberka tudi uglasbili.
18.1. so na Slovenski gimnaziji v Celovcu predstavili še en projekt, povezan s spodbujanjem pisanja v slovenskem jeziku. Gre za aplikacijo “whatsapp” na pametnih telefonih in tekmovanje v najdaljši neprekinjani razpravi v slovenskem jeziku.
Z zanimanjem bomo spremljali, kaj vse bodo napisali mladi koroški rojaki in kdo vse bodo udeleženci izleta v Ljubljano in literarno-gledališke delavnice.
Veliko ideologije, lažnih mitov, zazrtosti v preteklost…
Doktorica Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija – iz Gorice, je pred kratkim predstavila znanstveno monografijo z naslovom: Jezik, sredstvo, simbol – ideologija in identiteta med Slovenci v Italiji, v kateri je raziskovala, kaj zaznamuje diskurz (razpravo) o jeziku med Slovenci v Italiji. Na osnovi analize člankov v Primorskem dnevniku je v sami razpravi o jeziku odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite, na koncu pa v razmislek ponudi tudi hipotezo o fetišizaciji jezika. Kaj to pomeni in kakšno je sporočilo raziskav, pojasnjuje v tokratni oddaji.
Brez slovenskih maškar v Kvarnerju ne gre
17. januarja, na Antonovo, je v več krajih v okolici Reke zadonel rog in označil uradni začetek pustnega veselja. V Kvarnerju se je tako začelo tradicionalno obdobje karnevala, ki je peti letni čas, kot ga imenujejo, in ki bo letos nekoliko krajše in zato posebej živahno. Kot ugotavlja Marjana Mirković, gradiva za maškare glede na aktualne politične razmere, žal, ne manjka, v ospredju pa je hrvaška vlada, ki je (še) ni. Na Reki so pusta tako že v petek (15.1.2016) obsodili študenti fakultete za pomorstvo: Tomica Karamostić je kriv za vse: ker celo migranti postavljajo žico proti Hrvaški, ker predsednik vladajoče koalicije Karamarko ne zna angleško, premier Orešković pa ne hrvaško, ker morajo vnuki posojati denar babicam in dedkom … in še in še.
V nedeljo se je pust uradno začel s predajo ključev tudi v slikovitem Kastvu, kjer so gostje z Bistriškega slovesnost tudi letos obarvali slovensko. Zimo so najprej pomagali pregnati stari znanci, škoromati iz Podgrada, ki jih je pozdravil tudi kastavski župan Ivica Lukanović:
“Škoromati k nam prihajajo že leta, vselej jih radi vidimo in zelo so zanimivi. Upam, da bo tako tudi ostalo in da se bo sodelovanje nadaljevalo.”
Pridružile so se jim tudi Topolške Šjeme iz vasi Topolc pri Ilirski Bistrici. Poleg njih in podgrajskih Škoromatov bodo karnevalsko dogajanje na Kvarnerju obogatile tudi druge skupine iz Slovenije: med drugim bo na letošnjem jubilejnem, 20. Mednarodnem otroškem karnevalskem korzu v Opatiji 24. januarja – po napovedih – v sprevodu več tisoč najmlajših, iz Hrvaške in Slovenije. Na Reki bo otroški karneval 30. januarja, prijavljena je skupina maškar iz osnovne šole Preserje, (ki že več let sodeluje z reško šolo Nikola Tesla), za osrednji, reški karneval teden dni pozneje pa je prijavljenih več kot 110 skupin iz Hrvaške in tujine (Italija, Srbija, Črna gora, Makedonija), iz Slovenije bodo sodelovale maškare iz Kočevja. V vrsti spremljajočih dogodkov bo v okviru Gledališkega vrtiljaka med drugim 8. februarja v reškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na programu Verdijeva opera Rigoletto, kot posebni gost pa bo nastopil slovenski tenorist Aljaž Farasin.
Reški karneval, ki bo potekal 7. februarja, je prvi večji dogodek, usklajen s kampanjo na državni ravni v organizaciji Hrvaške turistične skupnosti, tokrat pod geslom Hrvaška – polna življenja. Vključen je tudi v program kandidature Reke za Evropsko prestolnico kulture 2020, z naslovom Reka – luka različnosti, in s programom pravih reških (in aktualnih evropskih) tem: delo, vode in migracije.
Reportažo z uradnega začetka pustnega dogajanja v Kastvu nad Reko lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje. Nekaj fotografij pa si lahko ogledate spodaj.
Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.
Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.
Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.
»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.
Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.
Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.
Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.
Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!
Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič.
Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.
Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.
Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika.
Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica.
Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, ali bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, zagotoviti kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem. V Furlaniji – Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rojakov, ki so jih ustrelili pred 80 leti na strelišču na Opčinah pri Trstu. Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb obeležili svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi - Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej? Prisluhnite!
Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje dr. Marian Wakounig, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30.obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik Cveto Šušmelj. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film Med Muro in Rabo, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti.
Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja zaključil praznovanja ob 40-letnici delovanja. Oktet Suha, ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Čestitamo porabski Slovenki Veri Gašpar, dobitnici Maroltove listine - priznanja za folklorne dejavnosti. Eduard Hemar, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije.
Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta Erikom Mastnom. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek. Profesor iz Varaždina Miroslav Gradečak pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij. Koroški slovenski baritonist Gabriel Lipuš se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve. Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.
Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Je odgovor na mačehovski odnos Furlanije - Julijske krajine priprava nove jezikovne politike? Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.
Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka Tatjana Feinig, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo. Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan Igor Tomasetig, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik Ivan Peterlin. Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak verjame, da bi lahko znanje slovenskega jezika v Porabju izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja Magdalena Lupi Alvir, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.
Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici. Gostimo Avguština Brumnika, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam obesil dvojezično tablo na sodišču v Železni Kapli. V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na slovenski vzorčni kmetiji.
Neveljaven email naslov