Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomembno je gospodarsko sodelovanje
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade, ki bo potekala v petek na Brdu pri Kranju, nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Kot pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, so porabski Slovenci ključne prioritete izpostavili že v sklepih mešane slovensko madžarske manjšinske komisije, ki se je sestala konec lanskega leta in o katerih smo poročali tudi v oddaji Sotočja 23.11.2015. Ropoš ob tem opozarja, da vladi ne bosta razpravljali le o vprašanjih povezanih z narodnostnima skupnostima, temveč o sodelovanju obeh držav na različnih področjih. Za Slovence v Porabju je pomembno prihodnje gospodarsko sodelovanje v regiji, torej Porabja in Prekmurja ter znotraj Pomurske regije z občinami na Goričkem:
“To je res pomembna stvar in upam, da bo nastalo nekaj pozitivnega tudi za narodni skupnosti.”
Ključna naloga Državne slovenske samouprave, ki jo vodi Martin Ropoš, je zdaj priprava proračuna za letošnje leto. Denarja bo letos toliko kot lani, ko je madžarski parlament za tretjino povečal sredstva za manjšine, za razpise za nekatere projekte pa se je vsota podvojila. Prav razpisi za civilno družbene organizacije, na katerih lahko kandidirajo tudi lokalne samouprave, so velika priložnost tudi za organizacije porabskih Slovencev. Težava pa je, da so razpisi zelo zapleteni in terjajo veliko administrativnih postopkov, poudarja Ropoš v pogovoru s Silvo Eöry. Celotnemu pogovoru lahko poslušate v prvem delu oddaje.
Pisana promlad in Whatsapp
Med mladimi koroškimi Slovenci je te dni že zadišalo po pisani promladi. Gre za javni natečaj Pisana promlad – na dan z besedilom, ki ga šesto leto zapored pripravljajo Volbankova ustanova ter obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev (KKZ in SPZ) in katerega namen je spodbuditi mlade k pisanju v slovenskem jeziku. Rezultat je več tisoč različno dolgih besedil, tri pesniške zbirke ter objave v publikacijah. Učenci, razdeljeni v 3 starostne skupine, vsako leto dobijo iztočnice oziroma teme. Letos bodo tako najmlajši (3. do 5. stopnja) razmišljali o živalih (Ena živalska), srednja skupina (6. do 10. stopnja) o ljubezni (Rad/a te imam), dijaki (10 do 13. stopnja) o gledališču (Pogled na oder), študenti do 25 let pa imajo odprte vse možnost. (In če….)
Kot pojasnjuje Veronika Kušej iz Volbankove ustanove je letos še posebej pomembna tema Pogled na oder, saj želijo z njo mlade spodbuditi h še večjemu zanimanju za gledališče in za razmišljanje o njem, da se naučijo napisati gledališko kritiko, da se znajo pogovarjati o gledališču z režiserjem ali režiserko, z drugimi gledališkimi ustvarjalci:
“Prav gledališče je pri nas, med Slovenci, medij, ki je posebej pomemben za slovenščino, za našo samozavest in tudi v to smer želimo, da se razvija.”
Veronika Kušej je zadovoljna tudi zaradi posebnih nagrad, ki jih podelijo vsako leto. Letos bodo tako poleg posebne nagrade za najboljše besedilo v narečju podelili tudi nagrado za najboljše besedilo popevke ali šansona, ki ga bodo nato ob pomoči New Times Big Banda iz Šmihela in Voxon Vocal Akademy iz Pliberka tudi uglasbili.
18.1. so na Slovenski gimnaziji v Celovcu predstavili še en projekt, povezan s spodbujanjem pisanja v slovenskem jeziku. Gre za aplikacijo “whatsapp” na pametnih telefonih in tekmovanje v najdaljši neprekinjani razpravi v slovenskem jeziku.
Z zanimanjem bomo spremljali, kaj vse bodo napisali mladi koroški rojaki in kdo vse bodo udeleženci izleta v Ljubljano in literarno-gledališke delavnice.
Veliko ideologije, lažnih mitov, zazrtosti v preteklost…
Doktorica Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija – iz Gorice, je pred kratkim predstavila znanstveno monografijo z naslovom: Jezik, sredstvo, simbol – ideologija in identiteta med Slovenci v Italiji, v kateri je raziskovala, kaj zaznamuje diskurz (razpravo) o jeziku med Slovenci v Italiji. Na osnovi analize člankov v Primorskem dnevniku je v sami razpravi o jeziku odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite, na koncu pa v razmislek ponudi tudi hipotezo o fetišizaciji jezika. Kaj to pomeni in kakšno je sporočilo raziskav, pojasnjuje v tokratni oddaji.
Brez slovenskih maškar v Kvarnerju ne gre
17. januarja, na Antonovo, je v več krajih v okolici Reke zadonel rog in označil uradni začetek pustnega veselja. V Kvarnerju se je tako začelo tradicionalno obdobje karnevala, ki je peti letni čas, kot ga imenujejo, in ki bo letos nekoliko krajše in zato posebej živahno. Kot ugotavlja Marjana Mirković, gradiva za maškare glede na aktualne politične razmere, žal, ne manjka, v ospredju pa je hrvaška vlada, ki je (še) ni. Na Reki so pusta tako že v petek (15.1.2016) obsodili študenti fakultete za pomorstvo: Tomica Karamostić je kriv za vse: ker celo migranti postavljajo žico proti Hrvaški, ker predsednik vladajoče koalicije Karamarko ne zna angleško, premier Orešković pa ne hrvaško, ker morajo vnuki posojati denar babicam in dedkom … in še in še.
V nedeljo se je pust uradno začel s predajo ključev tudi v slikovitem Kastvu, kjer so gostje z Bistriškega slovesnost tudi letos obarvali slovensko. Zimo so najprej pomagali pregnati stari znanci, škoromati iz Podgrada, ki jih je pozdravil tudi kastavski župan Ivica Lukanović:
“Škoromati k nam prihajajo že leta, vselej jih radi vidimo in zelo so zanimivi. Upam, da bo tako tudi ostalo in da se bo sodelovanje nadaljevalo.”
Pridružile so se jim tudi Topolške Šjeme iz vasi Topolc pri Ilirski Bistrici. Poleg njih in podgrajskih Škoromatov bodo karnevalsko dogajanje na Kvarnerju obogatile tudi druge skupine iz Slovenije: med drugim bo na letošnjem jubilejnem, 20. Mednarodnem otroškem karnevalskem korzu v Opatiji 24. januarja – po napovedih – v sprevodu več tisoč najmlajših, iz Hrvaške in Slovenije. Na Reki bo otroški karneval 30. januarja, prijavljena je skupina maškar iz osnovne šole Preserje, (ki že več let sodeluje z reško šolo Nikola Tesla), za osrednji, reški karneval teden dni pozneje pa je prijavljenih več kot 110 skupin iz Hrvaške in tujine (Italija, Srbija, Črna gora, Makedonija), iz Slovenije bodo sodelovale maškare iz Kočevja. V vrsti spremljajočih dogodkov bo v okviru Gledališkega vrtiljaka med drugim 8. februarja v reškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na programu Verdijeva opera Rigoletto, kot posebni gost pa bo nastopil slovenski tenorist Aljaž Farasin.
Reški karneval, ki bo potekal 7. februarja, je prvi večji dogodek, usklajen s kampanjo na državni ravni v organizaciji Hrvaške turistične skupnosti, tokrat pod geslom Hrvaška – polna življenja. Vključen je tudi v program kandidature Reke za Evropsko prestolnico kulture 2020, z naslovom Reka – luka različnosti, in s programom pravih reških (in aktualnih evropskih) tem: delo, vode in migracije.
Reportažo z uradnega začetka pustnega dogajanja v Kastvu nad Reko lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje. Nekaj fotografij pa si lahko ogledate spodaj.
865 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pomembno je gospodarsko sodelovanje
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade, ki bo potekala v petek na Brdu pri Kranju, nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Kot pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, so porabski Slovenci ključne prioritete izpostavili že v sklepih mešane slovensko madžarske manjšinske komisije, ki se je sestala konec lanskega leta in o katerih smo poročali tudi v oddaji Sotočja 23.11.2015. Ropoš ob tem opozarja, da vladi ne bosta razpravljali le o vprašanjih povezanih z narodnostnima skupnostima, temveč o sodelovanju obeh držav na različnih področjih. Za Slovence v Porabju je pomembno prihodnje gospodarsko sodelovanje v regiji, torej Porabja in Prekmurja ter znotraj Pomurske regije z občinami na Goričkem:
“To je res pomembna stvar in upam, da bo nastalo nekaj pozitivnega tudi za narodni skupnosti.”
Ključna naloga Državne slovenske samouprave, ki jo vodi Martin Ropoš, je zdaj priprava proračuna za letošnje leto. Denarja bo letos toliko kot lani, ko je madžarski parlament za tretjino povečal sredstva za manjšine, za razpise za nekatere projekte pa se je vsota podvojila. Prav razpisi za civilno družbene organizacije, na katerih lahko kandidirajo tudi lokalne samouprave, so velika priložnost tudi za organizacije porabskih Slovencev. Težava pa je, da so razpisi zelo zapleteni in terjajo veliko administrativnih postopkov, poudarja Ropoš v pogovoru s Silvo Eöry. Celotnemu pogovoru lahko poslušate v prvem delu oddaje.
Pisana promlad in Whatsapp
Med mladimi koroškimi Slovenci je te dni že zadišalo po pisani promladi. Gre za javni natečaj Pisana promlad – na dan z besedilom, ki ga šesto leto zapored pripravljajo Volbankova ustanova ter obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev (KKZ in SPZ) in katerega namen je spodbuditi mlade k pisanju v slovenskem jeziku. Rezultat je več tisoč različno dolgih besedil, tri pesniške zbirke ter objave v publikacijah. Učenci, razdeljeni v 3 starostne skupine, vsako leto dobijo iztočnice oziroma teme. Letos bodo tako najmlajši (3. do 5. stopnja) razmišljali o živalih (Ena živalska), srednja skupina (6. do 10. stopnja) o ljubezni (Rad/a te imam), dijaki (10 do 13. stopnja) o gledališču (Pogled na oder), študenti do 25 let pa imajo odprte vse možnost. (In če….)
Kot pojasnjuje Veronika Kušej iz Volbankove ustanove je letos še posebej pomembna tema Pogled na oder, saj želijo z njo mlade spodbuditi h še večjemu zanimanju za gledališče in za razmišljanje o njem, da se naučijo napisati gledališko kritiko, da se znajo pogovarjati o gledališču z režiserjem ali režiserko, z drugimi gledališkimi ustvarjalci:
“Prav gledališče je pri nas, med Slovenci, medij, ki je posebej pomemben za slovenščino, za našo samozavest in tudi v to smer želimo, da se razvija.”
Veronika Kušej je zadovoljna tudi zaradi posebnih nagrad, ki jih podelijo vsako leto. Letos bodo tako poleg posebne nagrade za najboljše besedilo v narečju podelili tudi nagrado za najboljše besedilo popevke ali šansona, ki ga bodo nato ob pomoči New Times Big Banda iz Šmihela in Voxon Vocal Akademy iz Pliberka tudi uglasbili.
18.1. so na Slovenski gimnaziji v Celovcu predstavili še en projekt, povezan s spodbujanjem pisanja v slovenskem jeziku. Gre za aplikacijo “whatsapp” na pametnih telefonih in tekmovanje v najdaljši neprekinjani razpravi v slovenskem jeziku.
Z zanimanjem bomo spremljali, kaj vse bodo napisali mladi koroški rojaki in kdo vse bodo udeleženci izleta v Ljubljano in literarno-gledališke delavnice.
Veliko ideologije, lažnih mitov, zazrtosti v preteklost…
Doktorica Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija – iz Gorice, je pred kratkim predstavila znanstveno monografijo z naslovom: Jezik, sredstvo, simbol – ideologija in identiteta med Slovenci v Italiji, v kateri je raziskovala, kaj zaznamuje diskurz (razpravo) o jeziku med Slovenci v Italiji. Na osnovi analize člankov v Primorskem dnevniku je v sami razpravi o jeziku odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite, na koncu pa v razmislek ponudi tudi hipotezo o fetišizaciji jezika. Kaj to pomeni in kakšno je sporočilo raziskav, pojasnjuje v tokratni oddaji.
Brez slovenskih maškar v Kvarnerju ne gre
17. januarja, na Antonovo, je v več krajih v okolici Reke zadonel rog in označil uradni začetek pustnega veselja. V Kvarnerju se je tako začelo tradicionalno obdobje karnevala, ki je peti letni čas, kot ga imenujejo, in ki bo letos nekoliko krajše in zato posebej živahno. Kot ugotavlja Marjana Mirković, gradiva za maškare glede na aktualne politične razmere, žal, ne manjka, v ospredju pa je hrvaška vlada, ki je (še) ni. Na Reki so pusta tako že v petek (15.1.2016) obsodili študenti fakultete za pomorstvo: Tomica Karamostić je kriv za vse: ker celo migranti postavljajo žico proti Hrvaški, ker predsednik vladajoče koalicije Karamarko ne zna angleško, premier Orešković pa ne hrvaško, ker morajo vnuki posojati denar babicam in dedkom … in še in še.
V nedeljo se je pust uradno začel s predajo ključev tudi v slikovitem Kastvu, kjer so gostje z Bistriškega slovesnost tudi letos obarvali slovensko. Zimo so najprej pomagali pregnati stari znanci, škoromati iz Podgrada, ki jih je pozdravil tudi kastavski župan Ivica Lukanović:
“Škoromati k nam prihajajo že leta, vselej jih radi vidimo in zelo so zanimivi. Upam, da bo tako tudi ostalo in da se bo sodelovanje nadaljevalo.”
Pridružile so se jim tudi Topolške Šjeme iz vasi Topolc pri Ilirski Bistrici. Poleg njih in podgrajskih Škoromatov bodo karnevalsko dogajanje na Kvarnerju obogatile tudi druge skupine iz Slovenije: med drugim bo na letošnjem jubilejnem, 20. Mednarodnem otroškem karnevalskem korzu v Opatiji 24. januarja – po napovedih – v sprevodu več tisoč najmlajših, iz Hrvaške in Slovenije. Na Reki bo otroški karneval 30. januarja, prijavljena je skupina maškar iz osnovne šole Preserje, (ki že več let sodeluje z reško šolo Nikola Tesla), za osrednji, reški karneval teden dni pozneje pa je prijavljenih več kot 110 skupin iz Hrvaške in tujine (Italija, Srbija, Črna gora, Makedonija), iz Slovenije bodo sodelovale maškare iz Kočevja. V vrsti spremljajočih dogodkov bo v okviru Gledališkega vrtiljaka med drugim 8. februarja v reškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na programu Verdijeva opera Rigoletto, kot posebni gost pa bo nastopil slovenski tenorist Aljaž Farasin.
Reški karneval, ki bo potekal 7. februarja, je prvi večji dogodek, usklajen s kampanjo na državni ravni v organizaciji Hrvaške turistične skupnosti, tokrat pod geslom Hrvaška – polna življenja. Vključen je tudi v program kandidature Reke za Evropsko prestolnico kulture 2020, z naslovom Reka – luka različnosti, in s programom pravih reških (in aktualnih evropskih) tem: delo, vode in migracije.
Reportažo z uradnega začetka pustnega dogajanja v Kastvu nad Reko lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje. Nekaj fotografij pa si lahko ogledate spodaj.
Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski mirovni pogodbi, rojaki iz Zagreba so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, pomembna vloga slovenskih zamejskih knjižnic. Prisluhnite!
Z vodjo koroških Zelenih Olgo Voglauer se po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah pogovarjamo o nadaljevanju njene politične kariere na Dunaju. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri. Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede.V Števanovcih pa si ogledamo novi predstavi porabske slovenske gledališke družine Nindrik Indrik in Dua Fodor.
Kaj si lahko po parlamentarnih volitvah v Avstriji obeta tam živeča slovenska narodna skupnost, sprašujemo koroškega slovenskega novinarja Janka Kulmescha. Gostimo znanega prekmurskega gledališkega ustvarjalca Milivoja Mikija Roša, tesno povezanega s porabskimi Slovenci in filmom Oroslan. Ustavimo se na Reki, kjer so se z razstavo Zadnji pričevalci poklonili tudi zaprtim v italijanskem fašističnem taborišču Kampor na Rabu. Koliko pa je zamejska tematika prisotna v slovenskih učnih načrtih? Premalo, ugotavljajo raziskovalci. Prisluhnite!
Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med manjšino in večinskim prebivalstvom. V Benečijo nas povabi zvedna 30-letna rojakinja Mariagiulio Pagon, profesorica italijanščine na dvojezični osnovni šoli v Špetru, na Gornjem Seniku pa se pridružimo učencem in učiteljem na obnovljeni dvojezični šoli. Kakšen je odnos pristojnih hrvaških oblasti do manjšinskih jezikov? To je zanimalo tudi člane odbora Sveta Evrope, ki spremlja spoštovanje določil evropske listine o jezikih manjšin. Je slovenščina na Hrvaškem žrtev neurejenih odnosov med državama? Več lahko slišite tudi o gledališko bogati jeseni koroških Slovencev in mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajin. Prisluhnite!
Kako je s šolstvom rojakov v Porabju, nas zanima v tokratni oddaji. V zadnjih letih je bilo namreč slišati precej kritik na tudi glede usposobljenosti učiteljev. Zdaj se, kot kaže, razmere vendarle izboljšujejo. Spremembe se obetajo tudi na avstrijskem Koroškem. Začeli so namreč s prenovo učnih načrtov. Tudi tam so namreč učitelji opozarjali, da so prenatrpani. Nika Sommeregger je koroška slovenska režiserka, ki večinoma dela na Dunaju. Vendar bo v novi gledališki sezoni precej časa preživela tudi v Celovcu. Med drugim tudi zaradi predstave v okviru obeleževanja 100.obletnice koroškega plebiscita. Več v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na izlet v Rezijo.
Tokratno oddajo bo zaznamoval začetek novega šolskega leta pri rojakih v Furlaniji Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem. Pridružimo se udeležencem prve gledališko koncertne tehnične delavnice v Šentjanžu v Rožu in porabskim Slovencem, ki podpirajo kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture. Računajo, da bo to še okrepilo stike z matično domovino. Pred oktobrskimi lokalnimi volitvami na Madžarskem pa računajo tudi na večje zanimanje rojakov za vpis v volilne imenike. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino postali bolj zavedni in ponosni. Na svoje prekmurske korenine je ponosen slovenski evangeličansko luteranski duhovnik Aleksander Erniša. Lani je za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, prihodnji mesec pa bo imel prvo mašo v slovenskem jeziku. Na avstrijskem Koroškem, kjer bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita, se je oblikovala Iniciativa SKUP - slovenski konsenz za ustavne pravice. Kaj zahtevajo s peticijo, ki jo je doslej podpisalo 240 ljudi, v pogovoru z Rudijem Voukom. Dunajski pogled na prihodnost koroških Slovencev pa ponudi doktor Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine.
Živahno poletno dogajanje pri rojakih v sosednjih državah zaznamuje tudi tokratno oddajo. V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, v Tinjah pa prisluhnemo udeležencem poletne glasbene delavnice. Odpravimo se v Gorski kotar, v vas Plešce, kjer v Palčavi šiši tradicionalno etnološko delavnico spremljajo različne prireditve. Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri osvetlimo težave praznega šolskega poslopja v Gropadi. Prisluhnite!
Pridružimo se udeležencem tradicionalnega srečanja treh Slovenij na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino. Obiščemo Rebrco na avstrijskem Koroškem, kjer mladi umetniki kreativno preživljajo počitnice. In to že 40 let. Gostimo porabsko Slovenko Iluško Bartakovič. Predana vzgojiteljica je po 40 letih svojega dela dobila visoko madžarsko priznanje. Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica vidi svojo prihodnost v delu z otroki v slovenskem vrtcu na Reki.
V kakšnih razmerah živijo Slovenci v sosednjih državah? Kakšen je njihov položaj in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča in odhajajočega generalnega konzula v Monoštru Borisa Jesiha.
V Šentvidu pri Stični prisluhnemo zamejskim zborom, sodelujočim na jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov in se v Umagu pridružimo zaključku dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci koprske osnovne šole Antona Ukmarja so ob koncu šolskega leta izdali knjigo »Slovenski otroci na Tržaškem«, v kateri so zbrali pričevanja znanih tržaških Slovencev. Več tudi zborniku Zamejski, obmejni, čezmejni, ki odstira pogled na rojake v Furlaniji Julijski krajini deset let po vstopu matične Slovenije šengensko območje. Gostimo porabsko rojakinjo Vero Gašpar, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. S Katarino Pajnić pa se pogovarjamo o njenem turističnem projektu Slo Kor Tur, s katerim predstavlja zgodovino in življenje koroških Slovencev. Prisluhnite!
Kdo so Slovenci v Italiji in kakšen je, tudi v luči predlogov za spremembe zaščitnega zakona, njihov trenutni položaj? Poročamo o neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, slabšanju njihovega položaja in krepitvi sovražnega govora. Pridružimo se Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. V Gradcu pa skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba.
Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih veljalo izkoristiti, je prepričan politolog doktor Karl Hren. Gostimo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez, ki odhaja iz Zagreba. Pokličemo v Števerjan, ki mu bo še naprej županovala Franca Padovan. V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo v njihovi sobi pobega. Tudi nogometu se ne bomo izognili. Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto potekalo evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem teku. Kako pa bodo rojaki spremljali kvalifikacijsko tekmo med nogometnima reprezentancama Slovenije in Avstrije?
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca praznuje 25-letnico samostojnega delovanja. Začetki zbiranja etnološkega gradiva koroških Slovencev pa segajo v 60 leta prejšnjega stoletja. Več o delovanju inštituta nekoč in danes, pa tudi o političnih pritiskih nanj v tokratni oddaji. Z doktorjem Milanom Bufonom se pogovarjamo o mejah in obmejnih skupnostih na Slovenskem ter njihovi čezmejni vpetosti tudi v življenje porabskih Slovencev. Tamara Šuligoi je odraščala v Gorici, srednjo šolo obiskovala v Celovcu, v Ljubljani pa je magistrirala na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti. V svoji nagrajeni magistrski nalogi je na primeru slovenskih organizacij na Goriškem raziskovala, kako je s slovenščino v stiku z drugimi jeziki. Kaj je ugotovila? Prisluhnite oddaji, v kateri se tokrat odpravimo tudi v Zagreb. V tamkajšnjem Slovenskem domu so predstavili že drugo knjigo o Slovencih v hrvaškem športu.
Gostimo porabsko Slovenko Andrejo Kovač, novo predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem. Pridružimo se mladim rojakom iz mreže MAJ na obisku v Monoštru in Potrni, kjer je središče Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Spoznate lahko Viktorja Dolenca, ki je tudi z idejo za postavitev Narodnega doma v Trstu pustil neizbrisen pečat. O Tržaških prikaznih, zbirki 9 novel, pripoveduje Dušan Jelinčič, eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Spregovorimo pa tudi o krepitvi vezi med Glasbeno šolo Ilirska Bistrica in glasbeno šolo Ivana Matetića Ronjgova na Reki.
Shod zoper ustaške in neonacistične shode v Pliberku. Kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV? Pobuda Sanje za Mirjam, v spomin na tržaško profesorico Mirjam Brajkovič, ki povezuje in spodbuja k sodelovanju. Tudi slovenske urice za najmlajše v knjižnici v Karlovcu so rezultat sodelovanja in to z novomeško knjižnico Mirana Jarca. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök pa se po skoraj 29 letih poslavlja z mesta vodje te krovne slovenske organizacije. O začetkih svojega poslanstva, ki niso bili lahki, padanju meja in doseženem, več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Na Hrvaškem so potekale manjšinske volitve, na katerih zapletov ni manjkalo. Kako pa je slovenska narodna skupnost tokrat izkoristila možnosti, ki jih ponuja zakonodaja? Odpravimo se v Pliberk, kjer Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja protestni shod in kjer domače Kulturno društvo praznuje 20-letnico delovanja. V Monoštru se pridružimo sedmerici osnovnošolcev, ki so sodelovali na državnem tekmovanju iz slovenščine. Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, pa se pogovarjamo s tržaško Slovenko Janiko Škerl. Prisluhnite!
Revija Primorska poje pol stoletja povezuje slovenske zbore iz matične domovine in sosednjih držav ter s čezmejnimi koncerti pomaga ohranjati skupni slovenski kulturni prostor. Letos se je pevska družba ustavila tudi v Reziji. Sredi aprila so v kulturnem domu na Ravanci nastopili zbori in vokalne skupine iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, pridružili pa so se jim tudi pevke in pevci iz Izole in Nove Gorice. Koncertu Primorska poje v Reziji, na katerem so se poklonili etnologu Milku Matičetovu, lahko slišite v oddaji Sotočja.
Neveljaven email naslov