Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomembno je gospodarsko sodelovanje
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade, ki bo potekala v petek na Brdu pri Kranju, nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Kot pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, so porabski Slovenci ključne prioritete izpostavili že v sklepih mešane slovensko madžarske manjšinske komisije, ki se je sestala konec lanskega leta in o katerih smo poročali tudi v oddaji Sotočja 23.11.2015. Ropoš ob tem opozarja, da vladi ne bosta razpravljali le o vprašanjih povezanih z narodnostnima skupnostima, temveč o sodelovanju obeh držav na različnih področjih. Za Slovence v Porabju je pomembno prihodnje gospodarsko sodelovanje v regiji, torej Porabja in Prekmurja ter znotraj Pomurske regije z občinami na Goričkem:
“To je res pomembna stvar in upam, da bo nastalo nekaj pozitivnega tudi za narodni skupnosti.”
Ključna naloga Državne slovenske samouprave, ki jo vodi Martin Ropoš, je zdaj priprava proračuna za letošnje leto. Denarja bo letos toliko kot lani, ko je madžarski parlament za tretjino povečal sredstva za manjšine, za razpise za nekatere projekte pa se je vsota podvojila. Prav razpisi za civilno družbene organizacije, na katerih lahko kandidirajo tudi lokalne samouprave, so velika priložnost tudi za organizacije porabskih Slovencev. Težava pa je, da so razpisi zelo zapleteni in terjajo veliko administrativnih postopkov, poudarja Ropoš v pogovoru s Silvo Eöry. Celotnemu pogovoru lahko poslušate v prvem delu oddaje.
Pisana promlad in Whatsapp
Med mladimi koroškimi Slovenci je te dni že zadišalo po pisani promladi. Gre za javni natečaj Pisana promlad – na dan z besedilom, ki ga šesto leto zapored pripravljajo Volbankova ustanova ter obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev (KKZ in SPZ) in katerega namen je spodbuditi mlade k pisanju v slovenskem jeziku. Rezultat je več tisoč različno dolgih besedil, tri pesniške zbirke ter objave v publikacijah. Učenci, razdeljeni v 3 starostne skupine, vsako leto dobijo iztočnice oziroma teme. Letos bodo tako najmlajši (3. do 5. stopnja) razmišljali o živalih (Ena živalska), srednja skupina (6. do 10. stopnja) o ljubezni (Rad/a te imam), dijaki (10 do 13. stopnja) o gledališču (Pogled na oder), študenti do 25 let pa imajo odprte vse možnost. (In če….)
Kot pojasnjuje Veronika Kušej iz Volbankove ustanove je letos še posebej pomembna tema Pogled na oder, saj želijo z njo mlade spodbuditi h še večjemu zanimanju za gledališče in za razmišljanje o njem, da se naučijo napisati gledališko kritiko, da se znajo pogovarjati o gledališču z režiserjem ali režiserko, z drugimi gledališkimi ustvarjalci:
“Prav gledališče je pri nas, med Slovenci, medij, ki je posebej pomemben za slovenščino, za našo samozavest in tudi v to smer želimo, da se razvija.”
Veronika Kušej je zadovoljna tudi zaradi posebnih nagrad, ki jih podelijo vsako leto. Letos bodo tako poleg posebne nagrade za najboljše besedilo v narečju podelili tudi nagrado za najboljše besedilo popevke ali šansona, ki ga bodo nato ob pomoči New Times Big Banda iz Šmihela in Voxon Vocal Akademy iz Pliberka tudi uglasbili.
18.1. so na Slovenski gimnaziji v Celovcu predstavili še en projekt, povezan s spodbujanjem pisanja v slovenskem jeziku. Gre za aplikacijo “whatsapp” na pametnih telefonih in tekmovanje v najdaljši neprekinjani razpravi v slovenskem jeziku.
Z zanimanjem bomo spremljali, kaj vse bodo napisali mladi koroški rojaki in kdo vse bodo udeleženci izleta v Ljubljano in literarno-gledališke delavnice.
Veliko ideologije, lažnih mitov, zazrtosti v preteklost…
Doktorica Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija – iz Gorice, je pred kratkim predstavila znanstveno monografijo z naslovom: Jezik, sredstvo, simbol – ideologija in identiteta med Slovenci v Italiji, v kateri je raziskovala, kaj zaznamuje diskurz (razpravo) o jeziku med Slovenci v Italiji. Na osnovi analize člankov v Primorskem dnevniku je v sami razpravi o jeziku odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite, na koncu pa v razmislek ponudi tudi hipotezo o fetišizaciji jezika. Kaj to pomeni in kakšno je sporočilo raziskav, pojasnjuje v tokratni oddaji.
Brez slovenskih maškar v Kvarnerju ne gre
17. januarja, na Antonovo, je v več krajih v okolici Reke zadonel rog in označil uradni začetek pustnega veselja. V Kvarnerju se je tako začelo tradicionalno obdobje karnevala, ki je peti letni čas, kot ga imenujejo, in ki bo letos nekoliko krajše in zato posebej živahno. Kot ugotavlja Marjana Mirković, gradiva za maškare glede na aktualne politične razmere, žal, ne manjka, v ospredju pa je hrvaška vlada, ki je (še) ni. Na Reki so pusta tako že v petek (15.1.2016) obsodili študenti fakultete za pomorstvo: Tomica Karamostić je kriv za vse: ker celo migranti postavljajo žico proti Hrvaški, ker predsednik vladajoče koalicije Karamarko ne zna angleško, premier Orešković pa ne hrvaško, ker morajo vnuki posojati denar babicam in dedkom … in še in še.
V nedeljo se je pust uradno začel s predajo ključev tudi v slikovitem Kastvu, kjer so gostje z Bistriškega slovesnost tudi letos obarvali slovensko. Zimo so najprej pomagali pregnati stari znanci, škoromati iz Podgrada, ki jih je pozdravil tudi kastavski župan Ivica Lukanović:
“Škoromati k nam prihajajo že leta, vselej jih radi vidimo in zelo so zanimivi. Upam, da bo tako tudi ostalo in da se bo sodelovanje nadaljevalo.”
Pridružile so se jim tudi Topolške Šjeme iz vasi Topolc pri Ilirski Bistrici. Poleg njih in podgrajskih Škoromatov bodo karnevalsko dogajanje na Kvarnerju obogatile tudi druge skupine iz Slovenije: med drugim bo na letošnjem jubilejnem, 20. Mednarodnem otroškem karnevalskem korzu v Opatiji 24. januarja – po napovedih – v sprevodu več tisoč najmlajših, iz Hrvaške in Slovenije. Na Reki bo otroški karneval 30. januarja, prijavljena je skupina maškar iz osnovne šole Preserje, (ki že več let sodeluje z reško šolo Nikola Tesla), za osrednji, reški karneval teden dni pozneje pa je prijavljenih več kot 110 skupin iz Hrvaške in tujine (Italija, Srbija, Črna gora, Makedonija), iz Slovenije bodo sodelovale maškare iz Kočevja. V vrsti spremljajočih dogodkov bo v okviru Gledališkega vrtiljaka med drugim 8. februarja v reškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na programu Verdijeva opera Rigoletto, kot posebni gost pa bo nastopil slovenski tenorist Aljaž Farasin.
Reški karneval, ki bo potekal 7. februarja, je prvi večji dogodek, usklajen s kampanjo na državni ravni v organizaciji Hrvaške turistične skupnosti, tokrat pod geslom Hrvaška – polna življenja. Vključen je tudi v program kandidature Reke za Evropsko prestolnico kulture 2020, z naslovom Reka – luka različnosti, in s programom pravih reških (in aktualnih evropskih) tem: delo, vode in migracije.
Reportažo z uradnega začetka pustnega dogajanja v Kastvu nad Reko lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje. Nekaj fotografij pa si lahko ogledate spodaj.
865 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pomembno je gospodarsko sodelovanje
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade, ki bo potekala v petek na Brdu pri Kranju, nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Kot pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, so porabski Slovenci ključne prioritete izpostavili že v sklepih mešane slovensko madžarske manjšinske komisije, ki se je sestala konec lanskega leta in o katerih smo poročali tudi v oddaji Sotočja 23.11.2015. Ropoš ob tem opozarja, da vladi ne bosta razpravljali le o vprašanjih povezanih z narodnostnima skupnostima, temveč o sodelovanju obeh držav na različnih področjih. Za Slovence v Porabju je pomembno prihodnje gospodarsko sodelovanje v regiji, torej Porabja in Prekmurja ter znotraj Pomurske regije z občinami na Goričkem:
“To je res pomembna stvar in upam, da bo nastalo nekaj pozitivnega tudi za narodni skupnosti.”
Ključna naloga Državne slovenske samouprave, ki jo vodi Martin Ropoš, je zdaj priprava proračuna za letošnje leto. Denarja bo letos toliko kot lani, ko je madžarski parlament za tretjino povečal sredstva za manjšine, za razpise za nekatere projekte pa se je vsota podvojila. Prav razpisi za civilno družbene organizacije, na katerih lahko kandidirajo tudi lokalne samouprave, so velika priložnost tudi za organizacije porabskih Slovencev. Težava pa je, da so razpisi zelo zapleteni in terjajo veliko administrativnih postopkov, poudarja Ropoš v pogovoru s Silvo Eöry. Celotnemu pogovoru lahko poslušate v prvem delu oddaje.
Pisana promlad in Whatsapp
Med mladimi koroškimi Slovenci je te dni že zadišalo po pisani promladi. Gre za javni natečaj Pisana promlad – na dan z besedilom, ki ga šesto leto zapored pripravljajo Volbankova ustanova ter obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev (KKZ in SPZ) in katerega namen je spodbuditi mlade k pisanju v slovenskem jeziku. Rezultat je več tisoč različno dolgih besedil, tri pesniške zbirke ter objave v publikacijah. Učenci, razdeljeni v 3 starostne skupine, vsako leto dobijo iztočnice oziroma teme. Letos bodo tako najmlajši (3. do 5. stopnja) razmišljali o živalih (Ena živalska), srednja skupina (6. do 10. stopnja) o ljubezni (Rad/a te imam), dijaki (10 do 13. stopnja) o gledališču (Pogled na oder), študenti do 25 let pa imajo odprte vse možnost. (In če….)
Kot pojasnjuje Veronika Kušej iz Volbankove ustanove je letos še posebej pomembna tema Pogled na oder, saj želijo z njo mlade spodbuditi h še večjemu zanimanju za gledališče in za razmišljanje o njem, da se naučijo napisati gledališko kritiko, da se znajo pogovarjati o gledališču z režiserjem ali režiserko, z drugimi gledališkimi ustvarjalci:
“Prav gledališče je pri nas, med Slovenci, medij, ki je posebej pomemben za slovenščino, za našo samozavest in tudi v to smer želimo, da se razvija.”
Veronika Kušej je zadovoljna tudi zaradi posebnih nagrad, ki jih podelijo vsako leto. Letos bodo tako poleg posebne nagrade za najboljše besedilo v narečju podelili tudi nagrado za najboljše besedilo popevke ali šansona, ki ga bodo nato ob pomoči New Times Big Banda iz Šmihela in Voxon Vocal Akademy iz Pliberka tudi uglasbili.
18.1. so na Slovenski gimnaziji v Celovcu predstavili še en projekt, povezan s spodbujanjem pisanja v slovenskem jeziku. Gre za aplikacijo “whatsapp” na pametnih telefonih in tekmovanje v najdaljši neprekinjani razpravi v slovenskem jeziku.
Z zanimanjem bomo spremljali, kaj vse bodo napisali mladi koroški rojaki in kdo vse bodo udeleženci izleta v Ljubljano in literarno-gledališke delavnice.
Veliko ideologije, lažnih mitov, zazrtosti v preteklost…
Doktorica Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija – iz Gorice, je pred kratkim predstavila znanstveno monografijo z naslovom: Jezik, sredstvo, simbol – ideologija in identiteta med Slovenci v Italiji, v kateri je raziskovala, kaj zaznamuje diskurz (razpravo) o jeziku med Slovenci v Italiji. Na osnovi analize člankov v Primorskem dnevniku je v sami razpravi o jeziku odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite, na koncu pa v razmislek ponudi tudi hipotezo o fetišizaciji jezika. Kaj to pomeni in kakšno je sporočilo raziskav, pojasnjuje v tokratni oddaji.
Brez slovenskih maškar v Kvarnerju ne gre
17. januarja, na Antonovo, je v več krajih v okolici Reke zadonel rog in označil uradni začetek pustnega veselja. V Kvarnerju se je tako začelo tradicionalno obdobje karnevala, ki je peti letni čas, kot ga imenujejo, in ki bo letos nekoliko krajše in zato posebej živahno. Kot ugotavlja Marjana Mirković, gradiva za maškare glede na aktualne politične razmere, žal, ne manjka, v ospredju pa je hrvaška vlada, ki je (še) ni. Na Reki so pusta tako že v petek (15.1.2016) obsodili študenti fakultete za pomorstvo: Tomica Karamostić je kriv za vse: ker celo migranti postavljajo žico proti Hrvaški, ker predsednik vladajoče koalicije Karamarko ne zna angleško, premier Orešković pa ne hrvaško, ker morajo vnuki posojati denar babicam in dedkom … in še in še.
V nedeljo se je pust uradno začel s predajo ključev tudi v slikovitem Kastvu, kjer so gostje z Bistriškega slovesnost tudi letos obarvali slovensko. Zimo so najprej pomagali pregnati stari znanci, škoromati iz Podgrada, ki jih je pozdravil tudi kastavski župan Ivica Lukanović:
“Škoromati k nam prihajajo že leta, vselej jih radi vidimo in zelo so zanimivi. Upam, da bo tako tudi ostalo in da se bo sodelovanje nadaljevalo.”
Pridružile so se jim tudi Topolške Šjeme iz vasi Topolc pri Ilirski Bistrici. Poleg njih in podgrajskih Škoromatov bodo karnevalsko dogajanje na Kvarnerju obogatile tudi druge skupine iz Slovenije: med drugim bo na letošnjem jubilejnem, 20. Mednarodnem otroškem karnevalskem korzu v Opatiji 24. januarja – po napovedih – v sprevodu več tisoč najmlajših, iz Hrvaške in Slovenije. Na Reki bo otroški karneval 30. januarja, prijavljena je skupina maškar iz osnovne šole Preserje, (ki že več let sodeluje z reško šolo Nikola Tesla), za osrednji, reški karneval teden dni pozneje pa je prijavljenih več kot 110 skupin iz Hrvaške in tujine (Italija, Srbija, Črna gora, Makedonija), iz Slovenije bodo sodelovale maškare iz Kočevja. V vrsti spremljajočih dogodkov bo v okviru Gledališkega vrtiljaka med drugim 8. februarja v reškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na programu Verdijeva opera Rigoletto, kot posebni gost pa bo nastopil slovenski tenorist Aljaž Farasin.
Reški karneval, ki bo potekal 7. februarja, je prvi večji dogodek, usklajen s kampanjo na državni ravni v organizaciji Hrvaške turistične skupnosti, tokrat pod geslom Hrvaška – polna življenja. Vključen je tudi v program kandidature Reke za Evropsko prestolnico kulture 2020, z naslovom Reka – luka različnosti, in s programom pravih reških (in aktualnih evropskih) tem: delo, vode in migracije.
Reportažo z uradnega začetka pustnega dogajanja v Kastvu nad Reko lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje. Nekaj fotografij pa si lahko ogledate spodaj.
V tokratni oddaji Sotočja boste med drugim prisluhnili reportažnemu zapisu s Svetih Višarij, kjer so se na 30. srečanju Treh Slovenij zbrali romarji iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Med pripadniki narodnih skupnosti na Hrvaškem buri duhove predlog za spremembo ustave, po katerem bi predstavniki manjšin izgubili pomembne pravice. Odziv smo poiskali pri predsednici Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem, Barbari Riman. V Monoštru so pripravili Zgodovinske dneve, v spomin na spopad med združeno krščansko vojsko, v kateri so bili tudi Slovenci, in turško vojsko, ki se je odvijal prvega avgusta leta 1664. V Posočju smo obiskali tabor slovenskih otrok, ki živijo izven meja matične države. Predstavili pa vam bomo tudi najmočnejši nogometni klub na avstrijskem Koroškem, Slovenski atletski klub. Iz njegovih vrst prihaja najbolj priljubljenega nogometaša v deželi. Kapetan Darjan Aleksič je v spletnem glasovanju Koroške nogometne zveze in časopisa Kleine Zeitung zbral največ glasov. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih držav!
Gostimo profesorja doktorja Milana Bufona, tržaškega Slovenca, avtorja znanstvene monografije »Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem«. Delo, rezultat večletne raziskave, v katero so bili vključeni tudi Slovenci v Furlaniji Julijski krajini, prinaša presenetljive ugotovitve. Odpravimo se v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer se je konec tedna končal 37. slikarski teden. Na Reki prisluhnemo mlademu kitaristu Natku Štigliču in se ustavimo pri porabskih Slovencih. Te dni sta jih obiskala mariborski nadškof Alojzij Cvikl in državni sekretar, ki je v uradu madžarskega premiera zadolžen za cerkveno in narodnostno področje. Kaj sta povedala? Prisluhnite!
Alpinist Roman Benet iz Trbiža je skupaj s soprogo Nives Meroi osvojil vseh 14 osemtisočakov. 15. je bil huda bolezen, ki jo je uspešno premagal. O alpinizmu, ki je njegov način življenja že od mladosti, in boju z boleznijo več v tokratni oddaji. Gostimo rojaka mlajše generacije iz Avstrije, Manuela Juga, politično dejavnega koroškega Slovenca, in predsednika kluba slovenskih študentov in študentk v Gradcu Aljaža Pestotnika. Pridružimo se folklorni skupini z Gornjega Senika, ki je nastopila na festivalu v Beltincih, in vas povabimo v Pulj, kjer je na ogled retrospektivna razstava del slikarja Martina Bizjaka, umetnika, ki je pomembno sooblikoval kulturno dogajanje v Istri in pustil velik pečat v tam živeči slovenski narodni skupnosti.
Začetek julija je tradicionalno v znamenju različnih šol, na katerih rojaki iz zamejstva izpopolnjujejo svoje znanje slovenskega jezika. Na že 54. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, končanem v petek, smo med drugim srečali Tamaro Peteani iz Gorice in Matijo Kralja iz Trsta, študenta in tutológa. Kdo je tutolog oziroma kaj počne, več v tokratni oddaji. Gostimo tudi študenta slavistike v Gradcu Aljaža Pestotnika in Francisko Bruner ter Miriam Galop iz Beljaka. Na Reki se pridružimo rojakom na zaključnem nastopu 2. Poletja v Bazovici, ki ga je za najmlajše pripravilo društvo EU korak. Z direktorjem in glavni urednikom Radia Monošter Franckom Mukičem pa se med drugim oziramo v prihodnost edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, ki je letos postala polnoletna. Vse več težav imajo s sogovorniki, pravi. Zakaj? Prisluhnite!
Med manjšinami na Hrvaškem skrb zbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Vodja poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marko Oraže pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike. S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer zapuščeni beneški vasici in začetkih pred četrt stoletja. Željni pobega boste lahko kmalu obiskali tudi Andovce v Porabju. Tamkajšnje kulturno in turistično društvo namreč končuje še enega od projektov, s katerim želijo privabiti turiste. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!
Skupaj s Slovenci v sosednjih državah praznujemo 30-letnico delovanja kulturnega društva Člen 7 - Pavlova hiša, ki povezuje rojake na avstrijskem Štajerskem, in 20-letnico njihovega središča v Potrni. V Celovcu se pridružimo praznovanju ob 40-letnici delovanja slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je v svoji zgodovini prestala več zahtevnih preizkušenj. Obudimo nekaj spominov na pol stoletja Kraške ohceti, največje kulturno etnografske prireditve Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Gostimo predsednico društva EU korak z Reke Marijano Košuta Banković, ki optimistično gleda v prihodnost in računa na nadaljnjo podporo iz Slovenije. Več stikov s Slovenijo pa si želi tudi zagovornica Slovencev na Madžarskem Erika Köleš Kiss. Zakaj?Prisluhnite!
Kako o svoji narodni pripadnosti in odnosu do Slovenije razmišljajo mladi rojaki iz zamejstva? O njihovih identitetnih opredelitvah se pogovarjamo z raziskovalcem Milanom Obidom iz Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Mlajši generaciji rojakov v Furlaniji Julijski krajini pripada novinar Andrej Marušič. Kako razmišlja o dogajanju v Italiji, Sloveniji in EU? Gostimo tolmačko in prevajalko v slovenščino Diano Jenul z Reke. Je ena redkih rojakinj na Hrvaškem, ki je, kljub temu, da ni dobila slovenskega državljanstva, ohranila pripadnost slovenski narodni skupnosti. Porabski Slovenec Akoš Dončec, ki je v prekmursko narečje prevedel Malega princa, pa tako kot mnogi njegovi vrstniki ugotavlja, da bo verjetno moral zapustiti Porabje. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Pridružimo se Slovencem iz sosednjih držav in sveta na srečanju Dobrodošli doma, ki, je tokrat potekalo v Brežicah. Vodja teatra Šentjanž Martin Moschitz in glasbenik Tonč Feinig vabita na Areno18, vrhunec kulturnega dela društva in teatra Šentjanž, posvečenega združevanju dveh kultur in jezikov. S povezovanjem dveh kultur se ukvarja tudi Italijanka Irina Moira Cavaion, ki je v Kopru doktorirala iz poučevanja in učenja sosedskih jezikov. Pridružimo pa se tudi slovenskim gimnazijcem iz monoštrske gimnazije, ki so sodelovali v projektu evropskega parlamenta Zvezda ima pet krakov. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!
V Špetru, kjer že več kot 30 let deluje dvojezična osnovna šola, slovenščina v cerkvi ni zaželena. Kaj to pomeni? Prisluhnite oddaji, v kateri lahko spoznate tudi tri dejavne rojake iz Furlanije Julijske krajine, dobitnike visokih državnih priznanj. Hilarij Lavrenčič in Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«, Alessandro Svab pa je vitezu zdaj dodal še državno odlikovanje "komédnik". Tudi porabska Slovenka Irena Pavlič se lahko pohvali z visokimi državnimi odlikovanji. Zdaj je dobila še prvo priznanje »Za Slovence na Madžarskem«. S politologom dr. Karlom Hrenom se pogovarjamo o pričakovanjih koroških Slovencev po deželnih volitvah. Dotaknemo pa se tudi volitev Narodnega sveta koroških Slovencev. Kaj pa si lahko v jeseni obetajo najmlajši rojaki z Reke? O tem z vodjo programa igralnih uric v slovenščini, vzgojiteljico Laureto Španjol.
Država in davčna uprava morata delati kot servis davkoplačevalcem, je prepričan doktor Marian Wakounig, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, gost tokratnih Sotočij. Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnim sistemom v Avstriji in Sloveniji. Ustavimo se tudi v Milanu, kjer je delo kot vodja pisarne Slovenske turistične organizacije našel Aljoša Ota iz Boljunca pri Trstu. Spregovorimo o slovenskih medijih na Hrvaškem. V kakšni kondiciji so? V Monoštru pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem druženju
O pomenu goriškega kulturnega doma, sožitju med narodi v Furlaniji Julijski krajini in čezmejnem sodelovanju v pogovoru z dolgoletnim vodjem Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom, dobitnikom državnega priznanja - medalje za zasluge. Pridružimo se udeležencem prvega srečanja mreže MAJ – mladi v regiji Alpe Jadran, ki skuša povezati mlajše, podjetne rojake iz zamejstva. Gostimo Vesno Vukšinić Zmaić, novo vodjo poslovnega kluba slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov. V Porabju pa preverjamo, kako so tamkajšnji prebivalci doživljali spreminjanje slovensko-madžarske meje. Prisluhnite!
Kakšno sporočilo so Slovenci v Italiji posredovali z glasovanjem na letošnjih parlamentarnih in deležnih volitvah, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Matejo Rihter, glavno urednico cerkvenega tednika Nedelja in predsednico žirije natečaja Pisana promlad. Odziv mladih z avstrijske Koroške na natečaj pisanja v slovenskem jeziku je bil tudi letos zelo dober. Kakšna pa so bila besedila? Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ki so predstavili svoje kulturne dejavnosti, in se ustavimo v reški Bazovici, kjer deluje skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Prisluhnite!
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je na volilni skupščini v Zagrebu izbrala novo vodstvo. O najpomembnejših izzivih rojakov na Hrvaškem, tudi v luči aktualnega političnega dogajanja, se pogovarjamo z novoizvoljeno predsednico dr. Barbaro Riman. Gostimo tajnika Zveze koroških partizanov Andreja Moharja, predstavnika iniciative, ki je v Pliberku pripravila protest antifašistov iz regije Alpe-Jadran proti ustaškemu in nacističnemu shodu na Libúškem polju. Na izletu v Porabje se ustavimo v monoštrski baročni cerkvi in cistercijanskem samostanu, pomembnem tudi za naselitev Slovencev v 12. stoletju. Več o porabski turistični ponudbi, vse bolj zanimivi tudi za izletnike iz Slovenije, in načrtih za ustanovitev turistične agencije v tokratnih Sotočjih. Odpravimo se tudi v Padriče nad Trstom, kjer zdaj stoji slovenski čebelnjak z 10 panji kranjske sivke.
Črn scenarij, da bi slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijski krajini ostala brez svojega predstavnika v deželnem svetu, se ni uresničil. Kaj prinaša nova deželna oblast, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšen odnos do narodnih skupnosti ima avstrijska vlada. Lahko Slovenci v Avstriji računajo na višje podpore? Ustavimo se v Pliberku, kjer je dvojezičnost opazna na vsakem koraku, do sožitja pa so prišli s sodelovanjem. Več lahko slišite tudi o povezovanju slovenskih gospodarskih združenj iz Trsta in Celovca z gospodarstvom Primorsko-goranske županije in o čezmejnem projektu E-documenta Pannonica, portalu s podatki o kulturni dediščini in pomembnih ljudeh iz Prekmurja in madžarske Železne županije.
Z znanim koroškim slovenskim režiserjem Marjanom Štikarjem se odpravimo v Šentjakob v Rožu, kjer na poseben način, z ovcami, obeležujejo 80. obletnico priključitve Avstrije Tretjemu rajhu. Pa ne le to. Odkrili so zgodovinsko bombo. Ustavimo se v Rižarni, kjer so minuli teden praznovali Dan spomina na osvoboditev izpod fašizma in nacizma, in gostimo mladi rojakinji iz Italije, arhitektko Nežo Kravos in pedagoginjo Martino Šolc. Pogovarjamo se z bodoču študentko v Kopru Stino Jurkota Rebrović s Cresa in se pridružimo rojakom v Porabju, ki so se z - Občutkom za veter - priključili Slovenskim dnevom knjige. Kako? Prisluhnite!
Pred deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini preverjamo, kakšne možnosti za vstop v deželni svet imajo kandidati iz vrst slovenske narodne skupnosti, in se v Rimu pridružimo cerkvenemu zboru iz Ukev iz Kanalske doline. Z doktorjem Danijelom Wuttijem se pogovarjamo o prenosu travm med generacijami in različnih odnosih koroških Slovencev in nemško govorečih do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Več lahko slišite o pripovednem izročilu Slovencev v Porabju, pomembnem za ohranitev in razvoj tako domačega narečja kot slovenskega knjižnega jezika. Gostimo pa tudi zelo dejavno in kreativno rojakinjo iz Lovrana Emilijo Širola.
Pri porabskih Slovencih preverjamo, kako so zadovoljni z rezultati nedavnih parlamentarnih volitev in kaj si v prihodnje obetajo od vlade Viktorja Orbana? V Furlaniji Julijski krajini je slovenščina vse bolj prisotna tudi na osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom. Kaj to pomeni za tamkajšnje slovenske šole? Gostimo rojakinjo iz Pulja Majo Tatković, ki jo je radijska oddaja o manjšinah pripeljala v slovensko kulturno društvo Istra, kjer je zdaj prevzela naloge tajnice. V Pliberku prisluhnemo reviji otroških in mladinskih pevskih zborov. Z Majdo in Petrom Fister pa se spominjamo začetkov delovanja Društva slovensko avstrijskega prijateljstva ter prvih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani.
Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, da ima slovenske korenine. Začelo se je raziskovanje zamolčane družinske zgodovine. Z rektorico Univerze na Reki doktorico Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na Reki, z direktorico razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač pa o etičnem turizmu, ki ga načrtujejo v Porabju. V Pavlovi hiši v Pótrni si ogledamo razstavo »Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti«, ki spominja in opominja na posledice Velike vojne, končane pred 100 leti. S folklorno skupino Val Resia pa praznujemo 180-letnico delovanja.
Tradicionalni koncert Koroška poje, 11. marca, v celovškem Domu glasbe je Krščanska kulturna zveza posvetila 110. obletnici rojstva Franceta Cigana. Duhovnik, glasbenik, zborovodja, pedagog in zbiralec koroški ljudskih pesmi je bil pomembna osebnost glasbenega ustvarjanja koroških Slovencev. Na letošnjem koncertu so se mu poklonili s skladbami, ki jih je napisal, zapisal ali priredil. Med drugim so nastopili mešani pevski zbor Gallus iz Celovca, ki ga je France Cigan ustanovil, in zbor nižje stopnje Slovenske gimnazije v Celovcu, za katerega je postavil temelje. Miha Vavti, vodja skupine New Times Jazz Combo, pa je posebej za koncert priredil njegovo pesem Naša mlada leta – pesem mladine. Kako? Prisluhnite koncertu!
Novoizvoljena senatorka Tatjana Rojc si je zastavila zahtevno nalogo, zagotoviti slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Brez dogovora znotraj slovenske narodne skupnosti to ne bo mogoče. V oddaji več tudi o znamenitem tržaškem fotoreporterju Mariu Magajni, ki je ovekovečil pol stoletja življenja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Delček njegove obsežne zapuščine je zdaj na ogled v Ljubljani. Rojakinji, Eva Lazar iz Porabja in Vera Hrga iz Splita, sta svoje življenje posvetili delu v slovenski skupnosti, tudi s poučevanjem slovenščine. Dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu pa so na Kontaktno lečo - tradicionalni dvojezični mladinski kulturni festival - vnovič povabili skupino Bališ. Kako je uspel festival in kaj načrtujejo Bališ? Prisluhnite oddaji!
Neveljaven email naslov