Doktor Danijel Wutti, profesor na Pedagoški akademiji v Celovcu, raziskovalec prenosa travm med generacijami in njihovem vplivu na identiteto

Doktor Danijel Wutti je dobitnik tretje nagrade na 16. natečaju za doktorska, magistrska in diplomska dela na temo zamejstva Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred nekaj leti je raziskovalec s celovške Univerze Alpe Adria preučeval, kako so se travme iz druge svetovne vojne in izgona družin prenašale na naslednje generacije koroških Slovencev. Zdaj je tematiko  dopolnil tudi na nemško govoreče na avstrijskem Koroškem. Zanimalo ga je, kako se razlikuje kultura spominjanja med obema narodoma in kakšen je njihov odnos do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Obstajajo velike razlike, je ugotovil dr. Danijel Wutti:

“Koroški Slovenci smo/so lahko že v prvih letih po 2. svetovni vojni, po propadu nacionalsocializma, pripovedovali zgodbe žrtve in tvorili svoj narativ, odnos do preteklosti in svoje pripovedi o njej, tesno povezani z žalostjo, izseljenstvom in seveda travmo v partizanih. Nemško govoreči, ki niso bili žrtve nacionalsocializma, temveč so mnogi zaradi njega profitirali, so svoj pripovedi o preteklosti tvorili bistveno teže.”

K temu je, opozarja dr. Danijel Wutti, veliko pripomogla javna, družbena podoba Avstrije in Južne Koroške, ki je šele konec 80 let prejšnjega stoletja priznala svojo vlogo in krivdo v časih nacionalsocializma. Od 1945 do 1989 se je namreč Avstrija predstavljala kot žrtev in ne kot storilec.

“Temu nasproti pa so stale osebne družinske zgodbe prič časa. S tem bremenom storilcev niso znali prav ravnati. Psihološko gledano se je pripoved končala že v generaciji dejanskih prič in naslednji generaciji. Koroški Slovenci pa so lahko še do tretje, četrte generacije pripovedovali zgodbo žrtve in se o tem pogovarjali.”

Kot je v svoji doktorski disertaciji z naslovom ‘Identiteta. Travma. Spomin’ ugotovil dr. Danijel Wutti, so velike razlike v kulturi spominjanja in identiteti. Tema pa ostajal aktualna tudi danes.

Rojaki v FJK znova na volitve

Slovenci v Italiji bodo v nedeljo, 29. aprila,  znova odšli na volišča. Čakajo jih deželne volitve oziroma izbira poslancev v parlamentu Furlanije Julijske krajine in predsednika njene vlade za prihodnji pet letni mandat. Slovenci kandidirajo na listah levosredinskih in tudi desnosredinskih strank in gibanj, v velikem številu in zelo razpršeno. Tokrat se prav lahko zgodi, da ne bodo izvolili nikogar od svojih predstavnikov, kar bi bilo prvič od leta 1964 naprej, ugotavlja Mirjam Muženič.

Javnomnenjske raziskave, ki so jih zadnje dni povzemali italijanski in mediji v Furlaniji Julijski krajini, dokajšnjo prednost napovedujejo desnosredinski  navezi s predsedniškim kandidatom Massimilianom Fedrigo, predstavnikom nekdanje Severne lige, zdaj Lige. Na drugo mesto postavljajo levosredinsko koalicijo in njenega predsedniškega kandidata Sergia Bolzonella, zadnjih pet let podpredsednika deželne vlade. Gibanje pet zvezd, ki je na marčevskih parlamentarnih volitvah v Italiji dobilo največ glasov, pa naj bi v obmejni deželi zbralo glasove volivcev le za tretje mesto.

Razpršenost slovenskih kandidatov je velika, se strinjata dva od njih Marko Pisani in Igor Švab, kar je odraz tudi sprememb vrednot v današnji družbi. Prevladujejo druge vrednote in ne več vrednote o pripadnosti narodni skupnosti in manjšini. Kar je nekaj običajnega, je prepričan Igor Gabrovec, še eden od kandidatov za deželnega svetnika. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič pa opozarja na koncept:

“Ko smo bili v času enoumja, smo zahtevali pluralnost, in pluralnost pomeni tudi to raznolikost, ki jo moramo upoštevati in znati z njo upravljati.”

Slovenska pesem iz Kanalske doline tudi v Vatikanu

Konec tedna je v Večnem mestu gostoval cerkveni pevski zbor iz Ukev v Kanalski dolini. Dvodnevno romanje slovenskih pevcev in njihovih spremljevalcev je doživelo vrhunec z dvema nedeljskima dogodkoma. Že med opoldansko molitvijo na trgu svetega Petra so bili deležni posebnega papeževega pozdrava, popoldne pa so prepevali med mašo v baziliki svetega Petra, kamor jih je spremljal tudi naš dopisnik v Rimu Janko Petrovec.

Ukovški pevci so enoglasni: s petjem v baziliki svetega Petra v Rimu so se jim uresničile sanje. Ana Vedam, predsednica Združenja don Mario Černet, ki je soorganiziralo pevski izlet Ukovčanov v Rim je bila navdušena:

“To je lep dosežek, da majhen slovenski zbor iz Kanalske doline, ki je nihče ne pozna, iz vasi Ukve, za katero ne ve nihče,  niti da tam pojemo slovensko. Zjutraj smo  zapeli dve slovenski pesmi na trgu, potem ko nas je javno pozdravil papež. To je bil za nas lep dosežek, zadoščenje. Bili smo prav ganjeni.”

Ohranitev porabskega narečja s pomočjo pripovedk

Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju je naslov knjige, v kateri so zbrane porabske pravljice in povedke, ki jih je leta 1970 na magnetofonske trakove med rojaki na Madžarskem posnel Milko Matičetov. Gradivo je več desetletij neobjavljeno ležalo v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Šele s pomočjo porabskih strokovnjakov, ki narečne govore dobro poznajo in obvladajo, jih je bilo mogoče pripraviti za natis. Na predstavitvi knjige na Gornjem Seniku se je Silva Eöry pogovarjala tudi z etnologinjo Marijo Kozar Mukič, ki je skupaj s sinom Dušanom Mukičem in Moniko Kropej Telban pripravila to zelo pomembno knjigo.

“Z njo se ohranja naš jezik, dokumentira narečje iz prve polovice 20. stoletja, ko so res še vsi govorili porabsko, tudi otroci. Dva otroka pripovedujta tudi v knjigi in upam, da bo to spodbuda tudi za današnje Porabce, da bodo babice prebirale te pravljice svojim otrokom.”

Položaj v Porabju se namreč bistveno razlikuje od položaja v Sloveniji in Italiji  in brez prizadevanj posameznikov, ki sistematično raziskujejo in dejansko poznajo jezik, tega dela ne bi bilo, je prepričana predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU Ingrid Slavec Gradišnik, vesela, da je Zavod RS za šolstvo odkupil več deset knjig, ki jih bo širil tudi v osrednji Sloveniji.

“Gre za veliko darilo Porabju in Sloveniji”

Vse pravljice so zapisane  v porabskem narečju in slovenskem knjižnem jeziku, knjigi Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju pa je dodana  tudi zgoščenka s 13 izvirnimi posnetki oziroma pravljicami, ki jih pripovedujejo originalni govorci.

Emilija Širola, duša ustvarjalne delavnice v SKD Snežnik v Lovranu

V društvu Snežnik v Lovranu od ustanovitve leta 2005 deluje ustvarjalna delavnica, posebej uspešno in živahno v zadnjih šestih letih, odkar jo vodi Branka Širola.  Ljubezen do ročnega dela je nanjo prenesla mati Emilija Širola, ki ustvarja od malega. Odrasla je v bližnji vasi Dolenje pri Ilirski Bistrici, v Lovran pa so jo, kot številne druge rojakinje,  pripeljali družinski razlogi. S svojim znanjem in trudom je v društvu osrednja članica, ki pomaga oživljati različna ročna dela in v veliki meri zaslužna, da skupina redno prireja razstave, sodeluje na dogodkih v Lovranu in širše ter se predstavlja v drugih društvih na Hrvaškem. Na nedavni velikonočni delavnici je razveselila tudi najmlajše v reški Bazovici. V pogovoru z Marjano Mirković je Emilija Širola spregovorila o silni ljubezni do ročnega dela, živi kljub spoštljivim letom. Prisluhnite!