Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doktor Danijel Wutti, profesor na Pedagoški akademiji v Celovcu, raziskovalec prenosa travm med generacijami in njihovem vplivu na identiteto
Doktor Danijel Wutti je dobitnik tretje nagrade na 16. natečaju za doktorska, magistrska in diplomska dela na temo zamejstva Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred nekaj leti je raziskovalec s celovške Univerze Alpe Adria preučeval, kako so se travme iz druge svetovne vojne in izgona družin prenašale na naslednje generacije koroških Slovencev. Zdaj je tematiko dopolnil tudi na nemško govoreče na avstrijskem Koroškem. Zanimalo ga je, kako se razlikuje kultura spominjanja med obema narodoma in kakšen je njihov odnos do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Obstajajo velike razlike, je ugotovil dr. Danijel Wutti:
“Koroški Slovenci smo/so lahko že v prvih letih po 2. svetovni vojni, po propadu nacionalsocializma, pripovedovali zgodbe žrtve in tvorili svoj narativ, odnos do preteklosti in svoje pripovedi o njej, tesno povezani z žalostjo, izseljenstvom in seveda travmo v partizanih. Nemško govoreči, ki niso bili žrtve nacionalsocializma, temveč so mnogi zaradi njega profitirali, so svoj pripovedi o preteklosti tvorili bistveno teže.”
K temu je, opozarja dr. Danijel Wutti, veliko pripomogla javna, družbena podoba Avstrije in Južne Koroške, ki je šele konec 80 let prejšnjega stoletja priznala svojo vlogo in krivdo v časih nacionalsocializma. Od 1945 do 1989 se je namreč Avstrija predstavljala kot žrtev in ne kot storilec.
“Temu nasproti pa so stale osebne družinske zgodbe prič časa. S tem bremenom storilcev niso znali prav ravnati. Psihološko gledano se je pripoved končala že v generaciji dejanskih prič in naslednji generaciji. Koroški Slovenci pa so lahko še do tretje, četrte generacije pripovedovali zgodbo žrtve in se o tem pogovarjali.”
Kot je v svoji doktorski disertaciji z naslovom ‘Identiteta. Travma. Spomin’ ugotovil dr. Danijel Wutti, so velike razlike v kulturi spominjanja in identiteti. Tema pa ostajal aktualna tudi danes.
Slovenci v Italiji bodo v nedeljo, 29. aprila, znova odšli na volišča. Čakajo jih deželne volitve oziroma izbira poslancev v parlamentu Furlanije Julijske krajine in predsednika njene vlade za prihodnji pet letni mandat. Slovenci kandidirajo na listah levosredinskih in tudi desnosredinskih strank in gibanj, v velikem številu in zelo razpršeno. Tokrat se prav lahko zgodi, da ne bodo izvolili nikogar od svojih predstavnikov, kar bi bilo prvič od leta 1964 naprej, ugotavlja Mirjam Muženič.
Javnomnenjske raziskave, ki so jih zadnje dni povzemali italijanski in mediji v Furlaniji Julijski krajini, dokajšnjo prednost napovedujejo desnosredinski navezi s predsedniškim kandidatom Massimilianom Fedrigo, predstavnikom nekdanje Severne lige, zdaj Lige. Na drugo mesto postavljajo levosredinsko koalicijo in njenega predsedniškega kandidata Sergia Bolzonella, zadnjih pet let podpredsednika deželne vlade. Gibanje pet zvezd, ki je na marčevskih parlamentarnih volitvah v Italiji dobilo največ glasov, pa naj bi v obmejni deželi zbralo glasove volivcev le za tretje mesto.
Razpršenost slovenskih kandidatov je velika, se strinjata dva od njih Marko Pisani in Igor Švab, kar je odraz tudi sprememb vrednot v današnji družbi. Prevladujejo druge vrednote in ne več vrednote o pripadnosti narodni skupnosti in manjšini. Kar je nekaj običajnega, je prepričan Igor Gabrovec, še eden od kandidatov za deželnega svetnika. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič pa opozarja na koncept:
“Ko smo bili v času enoumja, smo zahtevali pluralnost, in pluralnost pomeni tudi to raznolikost, ki jo moramo upoštevati in znati z njo upravljati.”
Konec tedna je v Večnem mestu gostoval cerkveni pevski zbor iz Ukev v Kanalski dolini. Dvodnevno romanje slovenskih pevcev in njihovih spremljevalcev je doživelo vrhunec z dvema nedeljskima dogodkoma. Že med opoldansko molitvijo na trgu svetega Petra so bili deležni posebnega papeževega pozdrava, popoldne pa so prepevali med mašo v baziliki svetega Petra, kamor jih je spremljal tudi naš dopisnik v Rimu Janko Petrovec.
Ukovški pevci so enoglasni: s petjem v baziliki svetega Petra v Rimu so se jim uresničile sanje. Ana Vedam, predsednica Združenja don Mario Černet, ki je soorganiziralo pevski izlet Ukovčanov v Rim je bila navdušena:
“To je lep dosežek, da majhen slovenski zbor iz Kanalske doline, ki je nihče ne pozna, iz vasi Ukve, za katero ne ve nihče, niti da tam pojemo slovensko. Zjutraj smo zapeli dve slovenski pesmi na trgu, potem ko nas je javno pozdravil papež. To je bil za nas lep dosežek, zadoščenje. Bili smo prav ganjeni.”
Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju je naslov knjige, v kateri so zbrane porabske pravljice in povedke, ki jih je leta 1970 na magnetofonske trakove med rojaki na Madžarskem posnel Milko Matičetov. Gradivo je več desetletij neobjavljeno ležalo v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Šele s pomočjo porabskih strokovnjakov, ki narečne govore dobro poznajo in obvladajo, jih je bilo mogoče pripraviti za natis. Na predstavitvi knjige na Gornjem Seniku se je Silva Eöry pogovarjala tudi z etnologinjo Marijo Kozar Mukič, ki je skupaj s sinom Dušanom Mukičem in Moniko Kropej Telban pripravila to zelo pomembno knjigo.
“Z njo se ohranja naš jezik, dokumentira narečje iz prve polovice 20. stoletja, ko so res še vsi govorili porabsko, tudi otroci. Dva otroka pripovedujta tudi v knjigi in upam, da bo to spodbuda tudi za današnje Porabce, da bodo babice prebirale te pravljice svojim otrokom.”
Položaj v Porabju se namreč bistveno razlikuje od položaja v Sloveniji in Italiji in brez prizadevanj posameznikov, ki sistematično raziskujejo in dejansko poznajo jezik, tega dela ne bi bilo, je prepričana predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU Ingrid Slavec Gradišnik, vesela, da je Zavod RS za šolstvo odkupil več deset knjig, ki jih bo širil tudi v osrednji Sloveniji.
“Gre za veliko darilo Porabju in Sloveniji”
Vse pravljice so zapisane v porabskem narečju in slovenskem knjižnem jeziku, knjigi Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju pa je dodana tudi zgoščenka s 13 izvirnimi posnetki oziroma pravljicami, ki jih pripovedujejo originalni govorci.
V društvu Snežnik v Lovranu od ustanovitve leta 2005 deluje ustvarjalna delavnica, posebej uspešno in živahno v zadnjih šestih letih, odkar jo vodi Branka Širola. Ljubezen do ročnega dela je nanjo prenesla mati Emilija Širola, ki ustvarja od malega. Odrasla je v bližnji vasi Dolenje pri Ilirski Bistrici, v Lovran pa so jo, kot številne druge rojakinje, pripeljali družinski razlogi. S svojim znanjem in trudom je v društvu osrednja članica, ki pomaga oživljati različna ročna dela in v veliki meri zaslužna, da skupina redno prireja razstave, sodeluje na dogodkih v Lovranu in širše ter se predstavlja v drugih društvih na Hrvaškem. Na nedavni velikonočni delavnici je razveselila tudi najmlajše v reški Bazovici. V pogovoru z Marjano Mirković je Emilija Širola spregovorila o silni ljubezni do ročnega dela, živi kljub spoštljivim letom. Prisluhnite!
872 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Doktor Danijel Wutti, profesor na Pedagoški akademiji v Celovcu, raziskovalec prenosa travm med generacijami in njihovem vplivu na identiteto
Doktor Danijel Wutti je dobitnik tretje nagrade na 16. natečaju za doktorska, magistrska in diplomska dela na temo zamejstva Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred nekaj leti je raziskovalec s celovške Univerze Alpe Adria preučeval, kako so se travme iz druge svetovne vojne in izgona družin prenašale na naslednje generacije koroških Slovencev. Zdaj je tematiko dopolnil tudi na nemško govoreče na avstrijskem Koroškem. Zanimalo ga je, kako se razlikuje kultura spominjanja med obema narodoma in kakšen je njihov odnos do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Obstajajo velike razlike, je ugotovil dr. Danijel Wutti:
“Koroški Slovenci smo/so lahko že v prvih letih po 2. svetovni vojni, po propadu nacionalsocializma, pripovedovali zgodbe žrtve in tvorili svoj narativ, odnos do preteklosti in svoje pripovedi o njej, tesno povezani z žalostjo, izseljenstvom in seveda travmo v partizanih. Nemško govoreči, ki niso bili žrtve nacionalsocializma, temveč so mnogi zaradi njega profitirali, so svoj pripovedi o preteklosti tvorili bistveno teže.”
K temu je, opozarja dr. Danijel Wutti, veliko pripomogla javna, družbena podoba Avstrije in Južne Koroške, ki je šele konec 80 let prejšnjega stoletja priznala svojo vlogo in krivdo v časih nacionalsocializma. Od 1945 do 1989 se je namreč Avstrija predstavljala kot žrtev in ne kot storilec.
“Temu nasproti pa so stale osebne družinske zgodbe prič časa. S tem bremenom storilcev niso znali prav ravnati. Psihološko gledano se je pripoved končala že v generaciji dejanskih prič in naslednji generaciji. Koroški Slovenci pa so lahko še do tretje, četrte generacije pripovedovali zgodbo žrtve in se o tem pogovarjali.”
Kot je v svoji doktorski disertaciji z naslovom ‘Identiteta. Travma. Spomin’ ugotovil dr. Danijel Wutti, so velike razlike v kulturi spominjanja in identiteti. Tema pa ostajal aktualna tudi danes.
Slovenci v Italiji bodo v nedeljo, 29. aprila, znova odšli na volišča. Čakajo jih deželne volitve oziroma izbira poslancev v parlamentu Furlanije Julijske krajine in predsednika njene vlade za prihodnji pet letni mandat. Slovenci kandidirajo na listah levosredinskih in tudi desnosredinskih strank in gibanj, v velikem številu in zelo razpršeno. Tokrat se prav lahko zgodi, da ne bodo izvolili nikogar od svojih predstavnikov, kar bi bilo prvič od leta 1964 naprej, ugotavlja Mirjam Muženič.
Javnomnenjske raziskave, ki so jih zadnje dni povzemali italijanski in mediji v Furlaniji Julijski krajini, dokajšnjo prednost napovedujejo desnosredinski navezi s predsedniškim kandidatom Massimilianom Fedrigo, predstavnikom nekdanje Severne lige, zdaj Lige. Na drugo mesto postavljajo levosredinsko koalicijo in njenega predsedniškega kandidata Sergia Bolzonella, zadnjih pet let podpredsednika deželne vlade. Gibanje pet zvezd, ki je na marčevskih parlamentarnih volitvah v Italiji dobilo največ glasov, pa naj bi v obmejni deželi zbralo glasove volivcev le za tretje mesto.
Razpršenost slovenskih kandidatov je velika, se strinjata dva od njih Marko Pisani in Igor Švab, kar je odraz tudi sprememb vrednot v današnji družbi. Prevladujejo druge vrednote in ne več vrednote o pripadnosti narodni skupnosti in manjšini. Kar je nekaj običajnega, je prepričan Igor Gabrovec, še eden od kandidatov za deželnega svetnika. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič pa opozarja na koncept:
“Ko smo bili v času enoumja, smo zahtevali pluralnost, in pluralnost pomeni tudi to raznolikost, ki jo moramo upoštevati in znati z njo upravljati.”
Konec tedna je v Večnem mestu gostoval cerkveni pevski zbor iz Ukev v Kanalski dolini. Dvodnevno romanje slovenskih pevcev in njihovih spremljevalcev je doživelo vrhunec z dvema nedeljskima dogodkoma. Že med opoldansko molitvijo na trgu svetega Petra so bili deležni posebnega papeževega pozdrava, popoldne pa so prepevali med mašo v baziliki svetega Petra, kamor jih je spremljal tudi naš dopisnik v Rimu Janko Petrovec.
Ukovški pevci so enoglasni: s petjem v baziliki svetega Petra v Rimu so se jim uresničile sanje. Ana Vedam, predsednica Združenja don Mario Černet, ki je soorganiziralo pevski izlet Ukovčanov v Rim je bila navdušena:
“To je lep dosežek, da majhen slovenski zbor iz Kanalske doline, ki je nihče ne pozna, iz vasi Ukve, za katero ne ve nihče, niti da tam pojemo slovensko. Zjutraj smo zapeli dve slovenski pesmi na trgu, potem ko nas je javno pozdravil papež. To je bil za nas lep dosežek, zadoščenje. Bili smo prav ganjeni.”
Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju je naslov knjige, v kateri so zbrane porabske pravljice in povedke, ki jih je leta 1970 na magnetofonske trakove med rojaki na Madžarskem posnel Milko Matičetov. Gradivo je več desetletij neobjavljeno ležalo v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Šele s pomočjo porabskih strokovnjakov, ki narečne govore dobro poznajo in obvladajo, jih je bilo mogoče pripraviti za natis. Na predstavitvi knjige na Gornjem Seniku se je Silva Eöry pogovarjala tudi z etnologinjo Marijo Kozar Mukič, ki je skupaj s sinom Dušanom Mukičem in Moniko Kropej Telban pripravila to zelo pomembno knjigo.
“Z njo se ohranja naš jezik, dokumentira narečje iz prve polovice 20. stoletja, ko so res še vsi govorili porabsko, tudi otroci. Dva otroka pripovedujta tudi v knjigi in upam, da bo to spodbuda tudi za današnje Porabce, da bodo babice prebirale te pravljice svojim otrokom.”
Položaj v Porabju se namreč bistveno razlikuje od položaja v Sloveniji in Italiji in brez prizadevanj posameznikov, ki sistematično raziskujejo in dejansko poznajo jezik, tega dela ne bi bilo, je prepričana predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU Ingrid Slavec Gradišnik, vesela, da je Zavod RS za šolstvo odkupil več deset knjig, ki jih bo širil tudi v osrednji Sloveniji.
“Gre za veliko darilo Porabju in Sloveniji”
Vse pravljice so zapisane v porabskem narečju in slovenskem knjižnem jeziku, knjigi Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju pa je dodana tudi zgoščenka s 13 izvirnimi posnetki oziroma pravljicami, ki jih pripovedujejo originalni govorci.
V društvu Snežnik v Lovranu od ustanovitve leta 2005 deluje ustvarjalna delavnica, posebej uspešno in živahno v zadnjih šestih letih, odkar jo vodi Branka Širola. Ljubezen do ročnega dela je nanjo prenesla mati Emilija Širola, ki ustvarja od malega. Odrasla je v bližnji vasi Dolenje pri Ilirski Bistrici, v Lovran pa so jo, kot številne druge rojakinje, pripeljali družinski razlogi. S svojim znanjem in trudom je v društvu osrednja članica, ki pomaga oživljati različna ročna dela in v veliki meri zaslužna, da skupina redno prireja razstave, sodeluje na dogodkih v Lovranu in širše ter se predstavlja v drugih društvih na Hrvaškem. Na nedavni velikonočni delavnici je razveselila tudi najmlajše v reški Bazovici. V pogovoru z Marjano Mirković je Emilija Širola spregovorila o silni ljubezni do ročnega dela, živi kljub spoštljivim letom. Prisluhnite!
Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.
Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.
Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.
Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.
Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.
Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.
Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.
Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.
Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.
»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.
Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.
Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.
Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.
Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!
Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič.
Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.
Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.
Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika.
Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica.
Neveljaven email naslov
