Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doktor Danijel Wutti, profesor na Pedagoški akademiji v Celovcu, raziskovalec prenosa travm med generacijami in njihovem vplivu na identiteto
Doktor Danijel Wutti je dobitnik tretje nagrade na 16. natečaju za doktorska, magistrska in diplomska dela na temo zamejstva Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred nekaj leti je raziskovalec s celovške Univerze Alpe Adria preučeval, kako so se travme iz druge svetovne vojne in izgona družin prenašale na naslednje generacije koroških Slovencev. Zdaj je tematiko dopolnil tudi na nemško govoreče na avstrijskem Koroškem. Zanimalo ga je, kako se razlikuje kultura spominjanja med obema narodoma in kakšen je njihov odnos do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Obstajajo velike razlike, je ugotovil dr. Danijel Wutti:
“Koroški Slovenci smo/so lahko že v prvih letih po 2. svetovni vojni, po propadu nacionalsocializma, pripovedovali zgodbe žrtve in tvorili svoj narativ, odnos do preteklosti in svoje pripovedi o njej, tesno povezani z žalostjo, izseljenstvom in seveda travmo v partizanih. Nemško govoreči, ki niso bili žrtve nacionalsocializma, temveč so mnogi zaradi njega profitirali, so svoj pripovedi o preteklosti tvorili bistveno teže.”
K temu je, opozarja dr. Danijel Wutti, veliko pripomogla javna, družbena podoba Avstrije in Južne Koroške, ki je šele konec 80 let prejšnjega stoletja priznala svojo vlogo in krivdo v časih nacionalsocializma. Od 1945 do 1989 se je namreč Avstrija predstavljala kot žrtev in ne kot storilec.
“Temu nasproti pa so stale osebne družinske zgodbe prič časa. S tem bremenom storilcev niso znali prav ravnati. Psihološko gledano se je pripoved končala že v generaciji dejanskih prič in naslednji generaciji. Koroški Slovenci pa so lahko še do tretje, četrte generacije pripovedovali zgodbo žrtve in se o tem pogovarjali.”
Kot je v svoji doktorski disertaciji z naslovom ‘Identiteta. Travma. Spomin’ ugotovil dr. Danijel Wutti, so velike razlike v kulturi spominjanja in identiteti. Tema pa ostajal aktualna tudi danes.
Slovenci v Italiji bodo v nedeljo, 29. aprila, znova odšli na volišča. Čakajo jih deželne volitve oziroma izbira poslancev v parlamentu Furlanije Julijske krajine in predsednika njene vlade za prihodnji pet letni mandat. Slovenci kandidirajo na listah levosredinskih in tudi desnosredinskih strank in gibanj, v velikem številu in zelo razpršeno. Tokrat se prav lahko zgodi, da ne bodo izvolili nikogar od svojih predstavnikov, kar bi bilo prvič od leta 1964 naprej, ugotavlja Mirjam Muženič.
Javnomnenjske raziskave, ki so jih zadnje dni povzemali italijanski in mediji v Furlaniji Julijski krajini, dokajšnjo prednost napovedujejo desnosredinski navezi s predsedniškim kandidatom Massimilianom Fedrigo, predstavnikom nekdanje Severne lige, zdaj Lige. Na drugo mesto postavljajo levosredinsko koalicijo in njenega predsedniškega kandidata Sergia Bolzonella, zadnjih pet let podpredsednika deželne vlade. Gibanje pet zvezd, ki je na marčevskih parlamentarnih volitvah v Italiji dobilo največ glasov, pa naj bi v obmejni deželi zbralo glasove volivcev le za tretje mesto.
Razpršenost slovenskih kandidatov je velika, se strinjata dva od njih Marko Pisani in Igor Švab, kar je odraz tudi sprememb vrednot v današnji družbi. Prevladujejo druge vrednote in ne več vrednote o pripadnosti narodni skupnosti in manjšini. Kar je nekaj običajnega, je prepričan Igor Gabrovec, še eden od kandidatov za deželnega svetnika. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič pa opozarja na koncept:
“Ko smo bili v času enoumja, smo zahtevali pluralnost, in pluralnost pomeni tudi to raznolikost, ki jo moramo upoštevati in znati z njo upravljati.”
Konec tedna je v Večnem mestu gostoval cerkveni pevski zbor iz Ukev v Kanalski dolini. Dvodnevno romanje slovenskih pevcev in njihovih spremljevalcev je doživelo vrhunec z dvema nedeljskima dogodkoma. Že med opoldansko molitvijo na trgu svetega Petra so bili deležni posebnega papeževega pozdrava, popoldne pa so prepevali med mašo v baziliki svetega Petra, kamor jih je spremljal tudi naš dopisnik v Rimu Janko Petrovec.
Ukovški pevci so enoglasni: s petjem v baziliki svetega Petra v Rimu so se jim uresničile sanje. Ana Vedam, predsednica Združenja don Mario Černet, ki je soorganiziralo pevski izlet Ukovčanov v Rim je bila navdušena:
“To je lep dosežek, da majhen slovenski zbor iz Kanalske doline, ki je nihče ne pozna, iz vasi Ukve, za katero ne ve nihče, niti da tam pojemo slovensko. Zjutraj smo zapeli dve slovenski pesmi na trgu, potem ko nas je javno pozdravil papež. To je bil za nas lep dosežek, zadoščenje. Bili smo prav ganjeni.”
Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju je naslov knjige, v kateri so zbrane porabske pravljice in povedke, ki jih je leta 1970 na magnetofonske trakove med rojaki na Madžarskem posnel Milko Matičetov. Gradivo je več desetletij neobjavljeno ležalo v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Šele s pomočjo porabskih strokovnjakov, ki narečne govore dobro poznajo in obvladajo, jih je bilo mogoče pripraviti za natis. Na predstavitvi knjige na Gornjem Seniku se je Silva Eöry pogovarjala tudi z etnologinjo Marijo Kozar Mukič, ki je skupaj s sinom Dušanom Mukičem in Moniko Kropej Telban pripravila to zelo pomembno knjigo.
“Z njo se ohranja naš jezik, dokumentira narečje iz prve polovice 20. stoletja, ko so res še vsi govorili porabsko, tudi otroci. Dva otroka pripovedujta tudi v knjigi in upam, da bo to spodbuda tudi za današnje Porabce, da bodo babice prebirale te pravljice svojim otrokom.”
Položaj v Porabju se namreč bistveno razlikuje od položaja v Sloveniji in Italiji in brez prizadevanj posameznikov, ki sistematično raziskujejo in dejansko poznajo jezik, tega dela ne bi bilo, je prepričana predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU Ingrid Slavec Gradišnik, vesela, da je Zavod RS za šolstvo odkupil več deset knjig, ki jih bo širil tudi v osrednji Sloveniji.
“Gre za veliko darilo Porabju in Sloveniji”
Vse pravljice so zapisane v porabskem narečju in slovenskem knjižnem jeziku, knjigi Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju pa je dodana tudi zgoščenka s 13 izvirnimi posnetki oziroma pravljicami, ki jih pripovedujejo originalni govorci.
V društvu Snežnik v Lovranu od ustanovitve leta 2005 deluje ustvarjalna delavnica, posebej uspešno in živahno v zadnjih šestih letih, odkar jo vodi Branka Širola. Ljubezen do ročnega dela je nanjo prenesla mati Emilija Širola, ki ustvarja od malega. Odrasla je v bližnji vasi Dolenje pri Ilirski Bistrici, v Lovran pa so jo, kot številne druge rojakinje, pripeljali družinski razlogi. S svojim znanjem in trudom je v društvu osrednja članica, ki pomaga oživljati različna ročna dela in v veliki meri zaslužna, da skupina redno prireja razstave, sodeluje na dogodkih v Lovranu in širše ter se predstavlja v drugih društvih na Hrvaškem. Na nedavni velikonočni delavnici je razveselila tudi najmlajše v reški Bazovici. V pogovoru z Marjano Mirković je Emilija Širola spregovorila o silni ljubezni do ročnega dela, živi kljub spoštljivim letom. Prisluhnite!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Doktor Danijel Wutti, profesor na Pedagoški akademiji v Celovcu, raziskovalec prenosa travm med generacijami in njihovem vplivu na identiteto
Doktor Danijel Wutti je dobitnik tretje nagrade na 16. natečaju za doktorska, magistrska in diplomska dela na temo zamejstva Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred nekaj leti je raziskovalec s celovške Univerze Alpe Adria preučeval, kako so se travme iz druge svetovne vojne in izgona družin prenašale na naslednje generacije koroških Slovencev. Zdaj je tematiko dopolnil tudi na nemško govoreče na avstrijskem Koroškem. Zanimalo ga je, kako se razlikuje kultura spominjanja med obema narodoma in kakšen je njihov odnos do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Obstajajo velike razlike, je ugotovil dr. Danijel Wutti:
“Koroški Slovenci smo/so lahko že v prvih letih po 2. svetovni vojni, po propadu nacionalsocializma, pripovedovali zgodbe žrtve in tvorili svoj narativ, odnos do preteklosti in svoje pripovedi o njej, tesno povezani z žalostjo, izseljenstvom in seveda travmo v partizanih. Nemško govoreči, ki niso bili žrtve nacionalsocializma, temveč so mnogi zaradi njega profitirali, so svoj pripovedi o preteklosti tvorili bistveno teže.”
K temu je, opozarja dr. Danijel Wutti, veliko pripomogla javna, družbena podoba Avstrije in Južne Koroške, ki je šele konec 80 let prejšnjega stoletja priznala svojo vlogo in krivdo v časih nacionalsocializma. Od 1945 do 1989 se je namreč Avstrija predstavljala kot žrtev in ne kot storilec.
“Temu nasproti pa so stale osebne družinske zgodbe prič časa. S tem bremenom storilcev niso znali prav ravnati. Psihološko gledano se je pripoved končala že v generaciji dejanskih prič in naslednji generaciji. Koroški Slovenci pa so lahko še do tretje, četrte generacije pripovedovali zgodbo žrtve in se o tem pogovarjali.”
Kot je v svoji doktorski disertaciji z naslovom ‘Identiteta. Travma. Spomin’ ugotovil dr. Danijel Wutti, so velike razlike v kulturi spominjanja in identiteti. Tema pa ostajal aktualna tudi danes.
Slovenci v Italiji bodo v nedeljo, 29. aprila, znova odšli na volišča. Čakajo jih deželne volitve oziroma izbira poslancev v parlamentu Furlanije Julijske krajine in predsednika njene vlade za prihodnji pet letni mandat. Slovenci kandidirajo na listah levosredinskih in tudi desnosredinskih strank in gibanj, v velikem številu in zelo razpršeno. Tokrat se prav lahko zgodi, da ne bodo izvolili nikogar od svojih predstavnikov, kar bi bilo prvič od leta 1964 naprej, ugotavlja Mirjam Muženič.
Javnomnenjske raziskave, ki so jih zadnje dni povzemali italijanski in mediji v Furlaniji Julijski krajini, dokajšnjo prednost napovedujejo desnosredinski navezi s predsedniškim kandidatom Massimilianom Fedrigo, predstavnikom nekdanje Severne lige, zdaj Lige. Na drugo mesto postavljajo levosredinsko koalicijo in njenega predsedniškega kandidata Sergia Bolzonella, zadnjih pet let podpredsednika deželne vlade. Gibanje pet zvezd, ki je na marčevskih parlamentarnih volitvah v Italiji dobilo največ glasov, pa naj bi v obmejni deželi zbralo glasove volivcev le za tretje mesto.
Razpršenost slovenskih kandidatov je velika, se strinjata dva od njih Marko Pisani in Igor Švab, kar je odraz tudi sprememb vrednot v današnji družbi. Prevladujejo druge vrednote in ne več vrednote o pripadnosti narodni skupnosti in manjšini. Kar je nekaj običajnega, je prepričan Igor Gabrovec, še eden od kandidatov za deželnega svetnika. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič pa opozarja na koncept:
“Ko smo bili v času enoumja, smo zahtevali pluralnost, in pluralnost pomeni tudi to raznolikost, ki jo moramo upoštevati in znati z njo upravljati.”
Konec tedna je v Večnem mestu gostoval cerkveni pevski zbor iz Ukev v Kanalski dolini. Dvodnevno romanje slovenskih pevcev in njihovih spremljevalcev je doživelo vrhunec z dvema nedeljskima dogodkoma. Že med opoldansko molitvijo na trgu svetega Petra so bili deležni posebnega papeževega pozdrava, popoldne pa so prepevali med mašo v baziliki svetega Petra, kamor jih je spremljal tudi naš dopisnik v Rimu Janko Petrovec.
Ukovški pevci so enoglasni: s petjem v baziliki svetega Petra v Rimu so se jim uresničile sanje. Ana Vedam, predsednica Združenja don Mario Černet, ki je soorganiziralo pevski izlet Ukovčanov v Rim je bila navdušena:
“To je lep dosežek, da majhen slovenski zbor iz Kanalske doline, ki je nihče ne pozna, iz vasi Ukve, za katero ne ve nihče, niti da tam pojemo slovensko. Zjutraj smo zapeli dve slovenski pesmi na trgu, potem ko nas je javno pozdravil papež. To je bil za nas lep dosežek, zadoščenje. Bili smo prav ganjeni.”
Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju je naslov knjige, v kateri so zbrane porabske pravljice in povedke, ki jih je leta 1970 na magnetofonske trakove med rojaki na Madžarskem posnel Milko Matičetov. Gradivo je več desetletij neobjavljeno ležalo v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Šele s pomočjo porabskih strokovnjakov, ki narečne govore dobro poznajo in obvladajo, jih je bilo mogoče pripraviti za natis. Na predstavitvi knjige na Gornjem Seniku se je Silva Eöry pogovarjala tudi z etnologinjo Marijo Kozar Mukič, ki je skupaj s sinom Dušanom Mukičem in Moniko Kropej Telban pripravila to zelo pomembno knjigo.
“Z njo se ohranja naš jezik, dokumentira narečje iz prve polovice 20. stoletja, ko so res še vsi govorili porabsko, tudi otroci. Dva otroka pripovedujta tudi v knjigi in upam, da bo to spodbuda tudi za današnje Porabce, da bodo babice prebirale te pravljice svojim otrokom.”
Položaj v Porabju se namreč bistveno razlikuje od položaja v Sloveniji in Italiji in brez prizadevanj posameznikov, ki sistematično raziskujejo in dejansko poznajo jezik, tega dela ne bi bilo, je prepričana predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU Ingrid Slavec Gradišnik, vesela, da je Zavod RS za šolstvo odkupil več deset knjig, ki jih bo širil tudi v osrednji Sloveniji.
“Gre za veliko darilo Porabju in Sloveniji”
Vse pravljice so zapisane v porabskem narečju in slovenskem knjižnem jeziku, knjigi Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju pa je dodana tudi zgoščenka s 13 izvirnimi posnetki oziroma pravljicami, ki jih pripovedujejo originalni govorci.
V društvu Snežnik v Lovranu od ustanovitve leta 2005 deluje ustvarjalna delavnica, posebej uspešno in živahno v zadnjih šestih letih, odkar jo vodi Branka Širola. Ljubezen do ročnega dela je nanjo prenesla mati Emilija Širola, ki ustvarja od malega. Odrasla je v bližnji vasi Dolenje pri Ilirski Bistrici, v Lovran pa so jo, kot številne druge rojakinje, pripeljali družinski razlogi. S svojim znanjem in trudom je v društvu osrednja članica, ki pomaga oživljati različna ročna dela in v veliki meri zaslužna, da skupina redno prireja razstave, sodeluje na dogodkih v Lovranu in širše ter se predstavlja v drugih društvih na Hrvaškem. Na nedavni velikonočni delavnici je razveselila tudi najmlajše v reški Bazovici. V pogovoru z Marjano Mirković je Emilija Širola spregovorila o silni ljubezni do ročnega dela, živi kljub spoštljivim letom. Prisluhnite!
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine. Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja projekt pisanja v slovenskem jeziku - Pisana promlad, ki letos poteka že desetič.Gostimo novo tajnico reške Bazovice Sandro Grudenić, nekdanjo učiteljico slovenskega jezika, ki ji idej ne manjka. Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Kaj so ugotovili? Prisluhnite
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? O tem s poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Z vodjo Unikuma - kulturnega centra celovške univerze - Emilom Krištofom se pogovarjamo o zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Letos bo minilo tudi 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu. O tem pomembnem simbolu Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in njegovi prihodnji usodi razmišlja upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss pogledamo, kakšne izzive prinaša letošnje leto. Z rojakinjo mlajše generacije z Reke Mihelo Pauman Budanović pa spregovorimo tudi o vključevanju mladih.
»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Album z naslovom Shine bomo predstavljamo v tokratni oddaji. Vzamemo pa si tudi čas za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako. Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami pa se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem pozorno spremljajo napovedi o morebitni izgradnji drugega bloka krške nuklearke. O razlogih za nasprotovanje gradnji se pogovarjamo s Štefanom Merkačem, koroškim slovenskim okoljevarstvenikom, ki sodeloval pri pripravi ambicioznega energetskega načrta koroške deželne vlade. Pridružimo se najmlajšim rojakom, ki so na Reki pozdravili Miklavža in popestrili prednovoletno srečanje. Pri založbi Mladika so se poklonili lani umrlemu pisatelju in prevajalcu Alojzu Rebuli ter izdali dokumentarno monografijo o njegovem življenju. Skupaj s člani slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja pa se odpravimo tudi v Monošter. Prisluhnite!
Rojaki na avstrijskem Koroškem so z navdušenjem sprejeli imenovanje Jožeta Marketza za novega krškega škofa. Pridružimo se Miklavžu, ki je v Slovenskem domu v Monoštru razveselil več kot 70 malčkov. Veselo je bilo tudi v reškem vrtcu in osnovni šoli Kozala, ki jo je obiskala Muca copatarica. Predsednica slovenskega društva iz Dubrovnika Tanja Baletić Cizej namreč te dni s svojimi lutkovnimi predstavami navdušuje najmlajše v Kvarnerju in Istri. Porobneje tudi o snemanju BBC-jevega dokumentarnega filma o Borisu Pahorju in peti izdaji knjige Gamsi na plazu Karla Prušnika Gašperja.
O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!
Ob 70-letnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se z njegovim predsednikom Valentinom Inzkom pogovarjamo o enotnosti, izzivih in mladih. Ti so se zbrali tudi v Ljubljani na letošnjem sklepnem srečanju mreže Alpe Jadran - Maj. Kdo so ti mladi in zakaj se povezujejo, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji - DM+. O pouku slovenščine se pogovarjamo s Ksenjo Klovar Lukarič, novo učiteljico na reški OŠ Kozala, z Martinom Ropošem pa tudi o razvojnem programu slovenskega Porabja, vrednem skoraj 3 milijone evrov. Prisluhnite!
»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!
V Zagrebu so proslavili 90-letnico delovanja društva Slovenski dom. Kako slovesno je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Z visokim komisarjem OVSE-ja za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom se pogovarjamo o položaju manjšin in njihovem bogastvu. Da je prednost, če si pripadnik manjšine, je prepričan znani tržaški Slovenec Bojan Brezigar. 20 let je življenje rojakov v zamejstvu predstavljal v kolumnah za dnevnik Večer, izbrane pa je zdaj objavil v knjigi Pogled izza meje. Kakšen je ta pogled? V oddaji gostimo tudi raziskovalko pouka slovenščine na novih srednjih šolah v Avstriji Bernardo Volavšek Kuresch in novega predsednika krovne organizacije porabskih Slovencev Karla Holca, ki je prevzel vodenje Državne slovenske samouprave. Kakšen je njegov pogled na slovensko manjšino? Prisluhnite!
Porabski Slovenci so po obisku premiera Marjana Šarca na Madžarskem zadovoljni. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Kakšno vlogo lahko imajo slovenska zamejska gospodarska združenja v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu? O tem več v pogovoru z goriškim rojakom Robertom Frandoličem, predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in Benjaminom Wakounigom, predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. O začetkih pouka slovenskega jezika na reški osnovni šoli Pećine pripoveduje nekdanja ravnateljica Irena Margan. Leta 2006 je začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika, zdaj pouk slovenščine v okviru hrvaške zakonodaje poteka že deseto leto. V Trstu pa se odpravimo po sledeh Primoža Trubarja. Prisluhnite
Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!
Kaj so porabskim Slovencem prinesle lokalne in manjšinske volitve na Madžarskem? Cikcak po Šmihelu pri Pliberku ob koncu praznovanja 40-letnice lutkarstva in 20-letnice festivala Cikl Cakl. Z Miho Vavtijem spregovorimo o bližajoči se 30-letnici šmihelskega New Times Bigbanda, pomenu glasbene dejavnosti in težavah z njegovim financiranjem. Ogledamo si premiero predstave Krčmarica Mirandolina v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Več lahko slišite o filmskem festivalu Poklon viziji, ki je potekal v kar 7 mestih v Sloveniji in Italiji. Gostimo pa tudi Vasiljko Tovarloža, dolgoletno in aktivno članico društva Slovenski dom v Zagrebu.
Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski mirovni pogodbi, rojaki iz Zagreba so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, pomembna vloga slovenskih zamejskih knjižnic. Prisluhnite!
Z vodjo koroških Zelenih Olgo Voglauer se po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah pogovarjamo o nadaljevanju njene politične kariere na Dunaju. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri. Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede.V Števanovcih pa si ogledamo novi predstavi porabske slovenske gledališke družine Nindrik Indrik in Dua Fodor.
Kaj si lahko po parlamentarnih volitvah v Avstriji obeta tam živeča slovenska narodna skupnost, sprašujemo koroškega slovenskega novinarja Janka Kulmescha. Gostimo znanega prekmurskega gledališkega ustvarjalca Milivoja Mikija Roša, tesno povezanega s porabskimi Slovenci in filmom Oroslan. Ustavimo se na Reki, kjer so se z razstavo Zadnji pričevalci poklonili tudi zaprtim v italijanskem fašističnem taborišču Kampor na Rabu. Koliko pa je zamejska tematika prisotna v slovenskih učnih načrtih? Premalo, ugotavljajo raziskovalci. Prisluhnite!
Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med manjšino in večinskim prebivalstvom. V Benečijo nas povabi zvedna 30-letna rojakinja Mariagiulio Pagon, profesorica italijanščine na dvojezični osnovni šoli v Špetru, na Gornjem Seniku pa se pridružimo učencem in učiteljem na obnovljeni dvojezični šoli. Kakšen je odnos pristojnih hrvaških oblasti do manjšinskih jezikov? To je zanimalo tudi člane odbora Sveta Evrope, ki spremlja spoštovanje določil evropske listine o jezikih manjšin. Je slovenščina na Hrvaškem žrtev neurejenih odnosov med državama? Več lahko slišite tudi o gledališko bogati jeseni koroških Slovencev in mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajin. Prisluhnite!
Kako je s šolstvom rojakov v Porabju, nas zanima v tokratni oddaji. V zadnjih letih je bilo namreč slišati precej kritik na tudi glede usposobljenosti učiteljev. Zdaj se, kot kaže, razmere vendarle izboljšujejo. Spremembe se obetajo tudi na avstrijskem Koroškem. Začeli so namreč s prenovo učnih načrtov. Tudi tam so namreč učitelji opozarjali, da so prenatrpani. Nika Sommeregger je koroška slovenska režiserka, ki večinoma dela na Dunaju. Vendar bo v novi gledališki sezoni precej časa preživela tudi v Celovcu. Med drugim tudi zaradi predstave v okviru obeleževanja 100.obletnice koroškega plebiscita. Več v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na izlet v Rezijo.
Tokratno oddajo bo zaznamoval začetek novega šolskega leta pri rojakih v Furlaniji Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem. Pridružimo se udeležencem prve gledališko koncertne tehnične delavnice v Šentjanžu v Rožu in porabskim Slovencem, ki podpirajo kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture. Računajo, da bo to še okrepilo stike z matično domovino. Pred oktobrskimi lokalnimi volitvami na Madžarskem pa računajo tudi na večje zanimanje rojakov za vpis v volilne imenike. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Neveljaven email naslov
