Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doktor Danijel Wutti, profesor na Pedagoški akademiji v Celovcu, raziskovalec prenosa travm med generacijami in njihovem vplivu na identiteto
Doktor Danijel Wutti je dobitnik tretje nagrade na 16. natečaju za doktorska, magistrska in diplomska dela na temo zamejstva Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred nekaj leti je raziskovalec s celovške Univerze Alpe Adria preučeval, kako so se travme iz druge svetovne vojne in izgona družin prenašale na naslednje generacije koroških Slovencev. Zdaj je tematiko dopolnil tudi na nemško govoreče na avstrijskem Koroškem. Zanimalo ga je, kako se razlikuje kultura spominjanja med obema narodoma in kakšen je njihov odnos do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Obstajajo velike razlike, je ugotovil dr. Danijel Wutti:
“Koroški Slovenci smo/so lahko že v prvih letih po 2. svetovni vojni, po propadu nacionalsocializma, pripovedovali zgodbe žrtve in tvorili svoj narativ, odnos do preteklosti in svoje pripovedi o njej, tesno povezani z žalostjo, izseljenstvom in seveda travmo v partizanih. Nemško govoreči, ki niso bili žrtve nacionalsocializma, temveč so mnogi zaradi njega profitirali, so svoj pripovedi o preteklosti tvorili bistveno teže.”
K temu je, opozarja dr. Danijel Wutti, veliko pripomogla javna, družbena podoba Avstrije in Južne Koroške, ki je šele konec 80 let prejšnjega stoletja priznala svojo vlogo in krivdo v časih nacionalsocializma. Od 1945 do 1989 se je namreč Avstrija predstavljala kot žrtev in ne kot storilec.
“Temu nasproti pa so stale osebne družinske zgodbe prič časa. S tem bremenom storilcev niso znali prav ravnati. Psihološko gledano se je pripoved končala že v generaciji dejanskih prič in naslednji generaciji. Koroški Slovenci pa so lahko še do tretje, četrte generacije pripovedovali zgodbo žrtve in se o tem pogovarjali.”
Kot je v svoji doktorski disertaciji z naslovom ‘Identiteta. Travma. Spomin’ ugotovil dr. Danijel Wutti, so velike razlike v kulturi spominjanja in identiteti. Tema pa ostajal aktualna tudi danes.
Slovenci v Italiji bodo v nedeljo, 29. aprila, znova odšli na volišča. Čakajo jih deželne volitve oziroma izbira poslancev v parlamentu Furlanije Julijske krajine in predsednika njene vlade za prihodnji pet letni mandat. Slovenci kandidirajo na listah levosredinskih in tudi desnosredinskih strank in gibanj, v velikem številu in zelo razpršeno. Tokrat se prav lahko zgodi, da ne bodo izvolili nikogar od svojih predstavnikov, kar bi bilo prvič od leta 1964 naprej, ugotavlja Mirjam Muženič.
Javnomnenjske raziskave, ki so jih zadnje dni povzemali italijanski in mediji v Furlaniji Julijski krajini, dokajšnjo prednost napovedujejo desnosredinski navezi s predsedniškim kandidatom Massimilianom Fedrigo, predstavnikom nekdanje Severne lige, zdaj Lige. Na drugo mesto postavljajo levosredinsko koalicijo in njenega predsedniškega kandidata Sergia Bolzonella, zadnjih pet let podpredsednika deželne vlade. Gibanje pet zvezd, ki je na marčevskih parlamentarnih volitvah v Italiji dobilo največ glasov, pa naj bi v obmejni deželi zbralo glasove volivcev le za tretje mesto.
Razpršenost slovenskih kandidatov je velika, se strinjata dva od njih Marko Pisani in Igor Švab, kar je odraz tudi sprememb vrednot v današnji družbi. Prevladujejo druge vrednote in ne več vrednote o pripadnosti narodni skupnosti in manjšini. Kar je nekaj običajnega, je prepričan Igor Gabrovec, še eden od kandidatov za deželnega svetnika. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič pa opozarja na koncept:
“Ko smo bili v času enoumja, smo zahtevali pluralnost, in pluralnost pomeni tudi to raznolikost, ki jo moramo upoštevati in znati z njo upravljati.”
Konec tedna je v Večnem mestu gostoval cerkveni pevski zbor iz Ukev v Kanalski dolini. Dvodnevno romanje slovenskih pevcev in njihovih spremljevalcev je doživelo vrhunec z dvema nedeljskima dogodkoma. Že med opoldansko molitvijo na trgu svetega Petra so bili deležni posebnega papeževega pozdrava, popoldne pa so prepevali med mašo v baziliki svetega Petra, kamor jih je spremljal tudi naš dopisnik v Rimu Janko Petrovec.
Ukovški pevci so enoglasni: s petjem v baziliki svetega Petra v Rimu so se jim uresničile sanje. Ana Vedam, predsednica Združenja don Mario Černet, ki je soorganiziralo pevski izlet Ukovčanov v Rim je bila navdušena:
“To je lep dosežek, da majhen slovenski zbor iz Kanalske doline, ki je nihče ne pozna, iz vasi Ukve, za katero ne ve nihče, niti da tam pojemo slovensko. Zjutraj smo zapeli dve slovenski pesmi na trgu, potem ko nas je javno pozdravil papež. To je bil za nas lep dosežek, zadoščenje. Bili smo prav ganjeni.”
Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju je naslov knjige, v kateri so zbrane porabske pravljice in povedke, ki jih je leta 1970 na magnetofonske trakove med rojaki na Madžarskem posnel Milko Matičetov. Gradivo je več desetletij neobjavljeno ležalo v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Šele s pomočjo porabskih strokovnjakov, ki narečne govore dobro poznajo in obvladajo, jih je bilo mogoče pripraviti za natis. Na predstavitvi knjige na Gornjem Seniku se je Silva Eöry pogovarjala tudi z etnologinjo Marijo Kozar Mukič, ki je skupaj s sinom Dušanom Mukičem in Moniko Kropej Telban pripravila to zelo pomembno knjigo.
“Z njo se ohranja naš jezik, dokumentira narečje iz prve polovice 20. stoletja, ko so res še vsi govorili porabsko, tudi otroci. Dva otroka pripovedujta tudi v knjigi in upam, da bo to spodbuda tudi za današnje Porabce, da bodo babice prebirale te pravljice svojim otrokom.”
Položaj v Porabju se namreč bistveno razlikuje od položaja v Sloveniji in Italiji in brez prizadevanj posameznikov, ki sistematično raziskujejo in dejansko poznajo jezik, tega dela ne bi bilo, je prepričana predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU Ingrid Slavec Gradišnik, vesela, da je Zavod RS za šolstvo odkupil več deset knjig, ki jih bo širil tudi v osrednji Sloveniji.
“Gre za veliko darilo Porabju in Sloveniji”
Vse pravljice so zapisane v porabskem narečju in slovenskem knjižnem jeziku, knjigi Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju pa je dodana tudi zgoščenka s 13 izvirnimi posnetki oziroma pravljicami, ki jih pripovedujejo originalni govorci.
V društvu Snežnik v Lovranu od ustanovitve leta 2005 deluje ustvarjalna delavnica, posebej uspešno in živahno v zadnjih šestih letih, odkar jo vodi Branka Širola. Ljubezen do ročnega dela je nanjo prenesla mati Emilija Širola, ki ustvarja od malega. Odrasla je v bližnji vasi Dolenje pri Ilirski Bistrici, v Lovran pa so jo, kot številne druge rojakinje, pripeljali družinski razlogi. S svojim znanjem in trudom je v društvu osrednja članica, ki pomaga oživljati različna ročna dela in v veliki meri zaslužna, da skupina redno prireja razstave, sodeluje na dogodkih v Lovranu in širše ter se predstavlja v drugih društvih na Hrvaškem. Na nedavni velikonočni delavnici je razveselila tudi najmlajše v reški Bazovici. V pogovoru z Marjano Mirković je Emilija Širola spregovorila o silni ljubezni do ročnega dela, živi kljub spoštljivim letom. Prisluhnite!
872 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Doktor Danijel Wutti, profesor na Pedagoški akademiji v Celovcu, raziskovalec prenosa travm med generacijami in njihovem vplivu na identiteto
Doktor Danijel Wutti je dobitnik tretje nagrade na 16. natečaju za doktorska, magistrska in diplomska dela na temo zamejstva Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred nekaj leti je raziskovalec s celovške Univerze Alpe Adria preučeval, kako so se travme iz druge svetovne vojne in izgona družin prenašale na naslednje generacije koroških Slovencev. Zdaj je tematiko dopolnil tudi na nemško govoreče na avstrijskem Koroškem. Zanimalo ga je, kako se razlikuje kultura spominjanja med obema narodoma in kakšen je njihov odnos do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Obstajajo velike razlike, je ugotovil dr. Danijel Wutti:
“Koroški Slovenci smo/so lahko že v prvih letih po 2. svetovni vojni, po propadu nacionalsocializma, pripovedovali zgodbe žrtve in tvorili svoj narativ, odnos do preteklosti in svoje pripovedi o njej, tesno povezani z žalostjo, izseljenstvom in seveda travmo v partizanih. Nemško govoreči, ki niso bili žrtve nacionalsocializma, temveč so mnogi zaradi njega profitirali, so svoj pripovedi o preteklosti tvorili bistveno teže.”
K temu je, opozarja dr. Danijel Wutti, veliko pripomogla javna, družbena podoba Avstrije in Južne Koroške, ki je šele konec 80 let prejšnjega stoletja priznala svojo vlogo in krivdo v časih nacionalsocializma. Od 1945 do 1989 se je namreč Avstrija predstavljala kot žrtev in ne kot storilec.
“Temu nasproti pa so stale osebne družinske zgodbe prič časa. S tem bremenom storilcev niso znali prav ravnati. Psihološko gledano se je pripoved končala že v generaciji dejanskih prič in naslednji generaciji. Koroški Slovenci pa so lahko še do tretje, četrte generacije pripovedovali zgodbo žrtve in se o tem pogovarjali.”
Kot je v svoji doktorski disertaciji z naslovom ‘Identiteta. Travma. Spomin’ ugotovil dr. Danijel Wutti, so velike razlike v kulturi spominjanja in identiteti. Tema pa ostajal aktualna tudi danes.
Slovenci v Italiji bodo v nedeljo, 29. aprila, znova odšli na volišča. Čakajo jih deželne volitve oziroma izbira poslancev v parlamentu Furlanije Julijske krajine in predsednika njene vlade za prihodnji pet letni mandat. Slovenci kandidirajo na listah levosredinskih in tudi desnosredinskih strank in gibanj, v velikem številu in zelo razpršeno. Tokrat se prav lahko zgodi, da ne bodo izvolili nikogar od svojih predstavnikov, kar bi bilo prvič od leta 1964 naprej, ugotavlja Mirjam Muženič.
Javnomnenjske raziskave, ki so jih zadnje dni povzemali italijanski in mediji v Furlaniji Julijski krajini, dokajšnjo prednost napovedujejo desnosredinski navezi s predsedniškim kandidatom Massimilianom Fedrigo, predstavnikom nekdanje Severne lige, zdaj Lige. Na drugo mesto postavljajo levosredinsko koalicijo in njenega predsedniškega kandidata Sergia Bolzonella, zadnjih pet let podpredsednika deželne vlade. Gibanje pet zvezd, ki je na marčevskih parlamentarnih volitvah v Italiji dobilo največ glasov, pa naj bi v obmejni deželi zbralo glasove volivcev le za tretje mesto.
Razpršenost slovenskih kandidatov je velika, se strinjata dva od njih Marko Pisani in Igor Švab, kar je odraz tudi sprememb vrednot v današnji družbi. Prevladujejo druge vrednote in ne več vrednote o pripadnosti narodni skupnosti in manjšini. Kar je nekaj običajnega, je prepričan Igor Gabrovec, še eden od kandidatov za deželnega svetnika. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič pa opozarja na koncept:
“Ko smo bili v času enoumja, smo zahtevali pluralnost, in pluralnost pomeni tudi to raznolikost, ki jo moramo upoštevati in znati z njo upravljati.”
Konec tedna je v Večnem mestu gostoval cerkveni pevski zbor iz Ukev v Kanalski dolini. Dvodnevno romanje slovenskih pevcev in njihovih spremljevalcev je doživelo vrhunec z dvema nedeljskima dogodkoma. Že med opoldansko molitvijo na trgu svetega Petra so bili deležni posebnega papeževega pozdrava, popoldne pa so prepevali med mašo v baziliki svetega Petra, kamor jih je spremljal tudi naš dopisnik v Rimu Janko Petrovec.
Ukovški pevci so enoglasni: s petjem v baziliki svetega Petra v Rimu so se jim uresničile sanje. Ana Vedam, predsednica Združenja don Mario Černet, ki je soorganiziralo pevski izlet Ukovčanov v Rim je bila navdušena:
“To je lep dosežek, da majhen slovenski zbor iz Kanalske doline, ki je nihče ne pozna, iz vasi Ukve, za katero ne ve nihče, niti da tam pojemo slovensko. Zjutraj smo zapeli dve slovenski pesmi na trgu, potem ko nas je javno pozdravil papež. To je bil za nas lep dosežek, zadoščenje. Bili smo prav ganjeni.”
Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju je naslov knjige, v kateri so zbrane porabske pravljice in povedke, ki jih je leta 1970 na magnetofonske trakove med rojaki na Madžarskem posnel Milko Matičetov. Gradivo je več desetletij neobjavljeno ležalo v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Šele s pomočjo porabskih strokovnjakov, ki narečne govore dobro poznajo in obvladajo, jih je bilo mogoče pripraviti za natis. Na predstavitvi knjige na Gornjem Seniku se je Silva Eöry pogovarjala tudi z etnologinjo Marijo Kozar Mukič, ki je skupaj s sinom Dušanom Mukičem in Moniko Kropej Telban pripravila to zelo pomembno knjigo.
“Z njo se ohranja naš jezik, dokumentira narečje iz prve polovice 20. stoletja, ko so res še vsi govorili porabsko, tudi otroci. Dva otroka pripovedujta tudi v knjigi in upam, da bo to spodbuda tudi za današnje Porabce, da bodo babice prebirale te pravljice svojim otrokom.”
Položaj v Porabju se namreč bistveno razlikuje od položaja v Sloveniji in Italiji in brez prizadevanj posameznikov, ki sistematično raziskujejo in dejansko poznajo jezik, tega dela ne bi bilo, je prepričana predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU Ingrid Slavec Gradišnik, vesela, da je Zavod RS za šolstvo odkupil več deset knjig, ki jih bo širil tudi v osrednji Sloveniji.
“Gre za veliko darilo Porabju in Sloveniji”
Vse pravljice so zapisane v porabskem narečju in slovenskem knjižnem jeziku, knjigi Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju pa je dodana tudi zgoščenka s 13 izvirnimi posnetki oziroma pravljicami, ki jih pripovedujejo originalni govorci.
V društvu Snežnik v Lovranu od ustanovitve leta 2005 deluje ustvarjalna delavnica, posebej uspešno in živahno v zadnjih šestih letih, odkar jo vodi Branka Širola. Ljubezen do ročnega dela je nanjo prenesla mati Emilija Širola, ki ustvarja od malega. Odrasla je v bližnji vasi Dolenje pri Ilirski Bistrici, v Lovran pa so jo, kot številne druge rojakinje, pripeljali družinski razlogi. S svojim znanjem in trudom je v društvu osrednja članica, ki pomaga oživljati različna ročna dela in v veliki meri zaslužna, da skupina redno prireja razstave, sodeluje na dogodkih v Lovranu in širše ter se predstavlja v drugih društvih na Hrvaškem. Na nedavni velikonočni delavnici je razveselila tudi najmlajše v reški Bazovici. V pogovoru z Marjano Mirković je Emilija Širola spregovorila o silni ljubezni do ročnega dela, živi kljub spoštljivim letom. Prisluhnite!
Kaj prinaša akcijski načrt, ki ga ob izteku mandata pripravlja komisija RTV Slovenija za programske vsebine, povezane s Slovenci v sosednjih državah? Kaj pomeni kriza finančnega holdinga KB 1909 za slovensko manjšino v FJK? Ustavimo se v Miljah, kjer so Slovenci z vpisom v občinski statut dobili nov zagon, in v Monoštru na sprejemu pri generalnem konzulu Borisu JesihU. Potegnemo črto pod Slovenske dneve, ki jih je v Celovcu pripravil študentski klub. Kako pa so študenti zadovoljni z novo črno-modro avstrijsko vlado? Z učiteljico slovenščine v Gorskem kotarju Mirjano Žagar pa tudi o njeni ljubezni do slovenske kulture in o mladih, ki ne najdejo svojega mesta v slovenskih društvih.
Kaj vladi sporočajo rojaki, člani novoimenovanega sveta vlade za Slovence v zamejstvu? Razmere so vse boljše, razen na Hrvaškem, kjer se nerešena vprašanja med državam odražajo tudi pri statusu tam živečih Slovencev. Kakšne pa so razmere v Avstriji pred oblikovanjem nove vladne koalicije? O tem z vodjo sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Bernardom Sadovnikom. Z nominiranko za literarno nagradi Mira, tržaško Slovenko Vesno Guštin se pogovarjamo o prehranjevalnih navadah, običajih in receptih tržaškega podeželja. Z etnologinjo Jelko Pšajd pa o smrtnih šegah in pogrebnih praksah v Pomurju in Porabju, kjer zanimivi epitafi na nagrobnikih v domačem narečju pripovedujejo življenjske zgodbe ljudi.
Med Slovenci v sosednjih državah je vedno aktualna skrb za materni jezik in njegova narečja. Rojaki iz Videmske pokrajine ugotavljajo, da se je njihov položaj izboljšal, toda dežela bi lahko, pravijo, naredila več prav na področju narečij. V Porabju preverjamo, kako deluje slovenska vzorčna kmetija, ki postaja vzorčen primer za podobne projekte drugod po zamejstvu. S koroškim Slovencem mlajše generacije, glasbenikom Nikolajem Grilcem oziroma Nikolajem Efendijem predstavljamo njegov najnovejši projekt, ki pripoveduje o mestu, ki jim je vzelo ogenj. Glasbenikov drugi samostojni album z naslovom Temper spremlja knjiga – gledališka drama -, za katero upa, da bo kmalu dočakala uprizoritev. Pridružimo pa se tudi rojakom v Zagrebu na njihovem tradicionalnem alpinističnem večeru.
Predstavništvo slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini potrebuje spremembe, ugotavljata raziskovalki iz Trsta Sara Brezigar in Zaira Vidau. Kakšne naj bi bile te spremembe in kako je dejansko z zaščito slovenske skupnosti v Italiji, nas zanima v tokratni oddaji. Slišite lahko, kako so s svojim položajem zadovoljni porabski Slovenci in prekmurski Madžari, kaj si želijo in kaj si lahko obetajo. Ustavili smo se na slovenskem knjižnem sejmu, ki je v fokus postavil tudi koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša in gostimo reško slikarko Ludmilo Ličen, ki se na 26. samostojni razstavi predstavlja s skicami in oljnimi slikami »morčičev«, simbolom mesta Reka.
Slovesno praznovanje 70-letnice neprekinjenega delovanja kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke ponuja priložnost za pogled tako v pestro zgodovino kot v prihodnost. Ustavimo se v Poreču, kjer je SKD Oljka ob 10-letnico delovanja kočno dobilo svoje prostore. Z uglednim tržaškim novinarjem Sašo Rudolfom se pogovarjamo o njegovem očetu Ivanu Rudolfu in o slovenščini, ki jim, pravi, pomeni vse. Gostimo literatko in prevajalko iz Téšinje v Rožu Ivano Kampuš, ki nas z zbirko kratkih zgodb vabi na polet v svoj svet, poln vere v dobro in optimizma. Pridružimo pa se tudi rojakom v Monoštru, ki so slovesno zaznamovali 10-letnico maševanja v slovenskem jeziku.
V Rimu sta se zunanja ministra Slovenije in Italije med drugim pogovarjala, kako zagotoviti slovenski skupnosti, da bo tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Kaj sta se dogovorila, lahko slišite v tokratni oddaji. Pod geslom »Govorim svoj jezik« je v Porabju potekalo 4. srečanje pobude Slovenščina v družini. Za slovenščino skrbijo tudi zamejski športni klubi. Eden takšnih je Koš iz Celovca, največji košarkarski klub na avstrijskem Koroškem, ki praznuje 20-letnico delovanja. Na Reki pa je vse bliže praznovanje 70-letnice Slovenskega doma Bazovica. Zato v tokratni oddaji gostimo Božo in Jožeta Grlico, v društvu dejavna že več kot pol stoletja.
Kaj je prinesel sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, podpisan pred 25 leti? Kakšne težave rojakom na Tržaškem povzroča pretirana birokracija na področju kmetijstva? Odgovore lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Gostimo Sarah in Tanjo Rogaunig, avtorici dokumentarnega filma z naslovom Babi, povej. Novinarki v raziskujeta, kako so se rojaki na avstrijskem Koroškem v začetku 20. stoletja soočali s dejstvom, da je slovenščina postala politična tema. Posvetimo pa se tudi pestremu kulturnemu dogajanju med rojaki v hrvaški Istri. Prisluhnite!
Prvi italijanski parlamentarec slovenskega rodu, senator Darko Bratina je bil tudi prvopodpisani pod predlog zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost. O njegovih vizijah, aktualnih tudi danes, podrobneje v tokratni oddaji. Povabimo vas v Šentjakob na avstrijskem Koroškem, na multimedijski koncert ženskega pevskega zbora Rož »Shiva šiva«. Posvečen je pesmim o in ob delu, ki jih danes le še redko slišimo. V taktu globalne glasbe mora namreč danes tudi človek funkcionirati kot stroj. V Matuljih se pridružimo rojakom na njihovem prvem organiziranem srečanju in se v Andovcih na vražji poti pridružimo vsem, ki se ne bojijo porabskih čarovnic in drugih nenavadnih likov.
Po parlamentarnih volitvah v Avstriji bomo z novinarjem celovškega tednika Novice Jankom Kulmeschem pokomentirali izide volitev ter skušali oceniti, kaj rezultati pomenijo za koroške Slovence. Ustavili se bomo v Reziji, kjer so odprli nov kulturno-muzejski center na Solbici, posvečen rezijanskemu pravljičarstvu. Obudili bomo še nekaj spominov na dogajanje pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena krovna Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pridružili se bomo tudi rojakom v Budimpešti, ki praznujejo 27-letnico delovanja svojega društva, in se odpravili na Gornji Senik, kjer so odkrili doprsni kip Avgusta Pavla. Več pa boste lahko slišali tudi o mednarodni likovni koloniji mladih, ki že 47 let povezuje mlade umetnike iz štirih držav.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru, nas zanima v tokratni oddaji. V Umagu PA so na tamkajšnji osnovni šoli, na pobudo slovenskega kulturnega društva Ajda, začeli s poukom slovenščine. Zanimanje je, pravijo, veliko. O sožitju in spravi na avstrijskem Koroškem, 97 let po plebiscitu, se pogovarjamo s predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom, enim od pobudnikov skupne spominske slovesnosti v Velikovcu. Ustavimo se v Trstu, kjer so na 49. Barkovljanki dejavno sodelovali tudi rojaki iz Furlanije Julijske krajine. Spoznate pa lahko tudi učitelja slovenskega jezika v Monoštru, Madžara Norberta Gerenčerja, ki je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu?Vprašanje je spet aktualno. Italijanski parlament je namreč vnovič začel razpravo o novi volilni zakonodaji. So obeti tokrat boljši? Preverjamo, kaj je dejansko prinesla združitev dveh koroških bank v Posojilnico Bank. Po zaprtju dveh tretjin poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, prepričan, da bodo morale organizacije koroških Slovencev strniti vrste. Na Reki se pridružimo mladinskim slovenskim zamejskim organizacijam, ki so razpravljale o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij. Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo.
Kaj prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva v Avstriji in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb, se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe. Raziskujemo, zakaj je v Kanalski dolini skoraj 300 otrok ostalo brez pouka slovenščine. Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Predstavljamo pa tudi pred 120 leti rojenega rojaka Janka Ambroža Testena, frančiškana, slikarja samouka, ki mu pravijo tudi hrvaški Chagall.
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik. Predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja je eden od sogovornikov v tokratni oddaji. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu, in se pridružimo učencem v Škednju pri Trstu, ki so šolsko leto začeli v obnovljeni šoli. Spregovorimo tudi o uspešnem sodelovanju reške osnovne šole Pečine z osnovno šolo iz Kidričevega in preverjamo, kako potekajo priprave na Miss Porabja.
Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti dodeljevanja sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2015 ugotovilo več pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ne gre za šolski primer učinkovitega ravnanja z javnimi sredstvi, pravi predsednik sodišča Tomaž Vesel. Kako učinkovit pa je Urad pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas, kako bo v prihodnje s slovenistiko na dunajski univerzi in kaj za jesen načrtujejo v tamkajšnjem Slovenskem inštitutu. Vabimo vas v Trst na 3. Slofest – festival, posvečen slovenski kulturi v Italiji, in k rojakom v Gorski kotar, kjer kmetijstvo vse bolj povezujejo s turizmom. Anita Pintar, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, skrbi tudi za ohranitev ljudskih običajev. Skupaj s folklorno skupino iz porabskih Sakalovcev pa praznujemo 20-letnico delovanja.
O položaju slovenske manjšine na Hrvaškem, tudi v luči ne prav toplih odnosov med državama, se pogovarjamo s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljano Knez, ki je prepričana, da si rojaki na Reki zaslužijo tako generalni konzulat kot lektorat. Ustavimo se na letošnjih študijskih dnevih Draga, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Z začetkom septembra je svoja vrata odprl razširjen dvojezični vrtec v Borovljah, ki praznuje 20-letnico delovanja in ga bo letos obiskovalo že 130 otrok. O trnovih začetkih in uspešnem razvoju pove več Melhior Verdel, dolgoletni občinski odbornik. Spregovorimo tudi o slovenskih dijaških domovih v zamejstvu ter se spomnimo porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, umrlega pred 30 leti.
Čestitamo tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju za njegov 104. rojstni dan in gostimo še enega tržaškega slovenskega pisatelja, alpinista in upokojenega novinarja Dušana Jelinčiča. O novostih, ki se obetajo učencem v Porabju, in kadrovskih rešitvah se pred začetkom pouka pogovarjamo z Valerijo Perger, pristojno za slovensko šolstvo na Madžarskem. Tudi številni mladi koroški Slovenci zadnje dneve počitnic preživljajo dejavno. Pridružimo se jim v Ankaranu na poletnih gledaliških in lutkovnih delavnicah ter v Šentjanžu v Rožu prisluhnemo zaključnemu koncertu udeležencev 4. Mladi rod rock delavnice. O čezmejnem slovensko hrvaškem evropskem projektu na področju zdravstva pa pove več doktor Vladimir Mozetič, urolog in predavatelj na reški medicinski fakulteti.
»Doma« je bil naslov tokratnega srečanja na gori Svete Heme pri Globasnici. Trivum/Tri poti/Drei wege, ko se povežejo literatura, likovna umetnost in glasba, je bil vnovič posvečen prevajalcu in pesniku Fabjanu Hafnerju, enemu od pobudnikov tega tradicionalnega čezmejnega umetniškega dogodka. Gostimo mladega reškega violinista Mateja Žerovnika, ki je zastopal Slovenijo na srečanju mladih glasbenikov v Franciji in se ustavimo v Monoštru, kjer je letos potekala že 16. likovna kolonija. Spregovorimo tudi o združevanju dveh uspešnih slovenskih bank v Italiji – Zadružne Kraške banke z Opčin in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. O slovenskem kmetijstvu na Južnem Koroškem pa pove več Marjan Čik, svetnik v koroški kmetijski zbornici.
Na Svetih Višarjih so se na že 29. romanju “treh Slovenij” srečali rojaki matične, zamejske in izseljenske Slovenije, mladi rojaki iz Avstrije, Italije in Slovenije pa so se družili na že 47. mednarodni likovni koloniji mladih. Podrobneje tudi o učenju in ohranjanju slovenščine na Hrvaškem, predstavljenim v okviru evropskega znanstveno-raziskovalnega projekta AThEME, ki se ukvarja z raziskovanjem dvo- in večjezičnosti. Predstavljamo odmevni projekt Mladina proti pozabi, s katerim so se v Celovcu spomnili Judov in njihove tragične usode med drugo svetovno vojno. Člani Kulturnega in turističnega društva Andovci pa so se letos vnovič odpravili na Triglav. A tokrat na najvišjo slovensko goro niso romali od “Malega Triglava” – spomenika slovenstva v Porabju.
Predpraznična Sotočja smo obarvali s sproščenimi notami. Z besedo in predvsem pesmijo predstavljamo Mladinsko vokalno skupini Anakrousis iz Gropade, majhnega kraja v tržaškem zaledju. Anakruza, iz grščine anacrousis, pomeni predtakt in je eden izmed treh ritmičnih načinov, s katerimi se lahko začne neka skladba. Največkrat jo uporabljajo pri swingu in jazzu, glasbenih zvrsteh, ki se jih z veliko zagnanosti loteva Mladinska vokalna skupina Anakrousis. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Poklonili smo se Viljemu Černu, enemu glavnih protagonistov družbenega, političnega in kulturnega življenja Slovencev v Benečiji. Prvi je povezal vse Slovence v Videmski pokrajini, ki so se zavzemali za ohranitev jezika in kulture, ne glede na njihov svetovni nazor ali politično opredelitev. Sicer pa med Slovenci v Italiji močno odmeva sklep deželnega sveta Furlanije Julijske krajine o združitvi Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. V obeh glasbenih šolah pravijo, da jim združevanja politika ne more vsiliti. Na Hrvaškem smo se pridružili rojakom v Šoli druženja, jezika in kulture, ki jo je pripravilo Slovensko kulturno društvo Bazovca z Reke. Na avstrijskem Koroškem smo se srečali z nordijskim kombinatorcem Tomažem Drumlom, ki je bil leta 2008 mladinski svetovni prvak in eden najobetavnejših avstrijskih kombinatorcev. Zdaj bo lahko nastopal za slovensko reprezentanco. Ana Barunstein se je pred dvema letoma pridružila majhni ekipi sodelavcev edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, Radiu Monošter.
Neveljaven email naslov
