Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doktor Danijel Wutti, profesor na Pedagoški akademiji v Celovcu, raziskovalec prenosa travm med generacijami in njihovem vplivu na identiteto
Doktor Danijel Wutti je dobitnik tretje nagrade na 16. natečaju za doktorska, magistrska in diplomska dela na temo zamejstva Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred nekaj leti je raziskovalec s celovške Univerze Alpe Adria preučeval, kako so se travme iz druge svetovne vojne in izgona družin prenašale na naslednje generacije koroških Slovencev. Zdaj je tematiko dopolnil tudi na nemško govoreče na avstrijskem Koroškem. Zanimalo ga je, kako se razlikuje kultura spominjanja med obema narodoma in kakšen je njihov odnos do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Obstajajo velike razlike, je ugotovil dr. Danijel Wutti:
“Koroški Slovenci smo/so lahko že v prvih letih po 2. svetovni vojni, po propadu nacionalsocializma, pripovedovali zgodbe žrtve in tvorili svoj narativ, odnos do preteklosti in svoje pripovedi o njej, tesno povezani z žalostjo, izseljenstvom in seveda travmo v partizanih. Nemško govoreči, ki niso bili žrtve nacionalsocializma, temveč so mnogi zaradi njega profitirali, so svoj pripovedi o preteklosti tvorili bistveno teže.”
K temu je, opozarja dr. Danijel Wutti, veliko pripomogla javna, družbena podoba Avstrije in Južne Koroške, ki je šele konec 80 let prejšnjega stoletja priznala svojo vlogo in krivdo v časih nacionalsocializma. Od 1945 do 1989 se je namreč Avstrija predstavljala kot žrtev in ne kot storilec.
“Temu nasproti pa so stale osebne družinske zgodbe prič časa. S tem bremenom storilcev niso znali prav ravnati. Psihološko gledano se je pripoved končala že v generaciji dejanskih prič in naslednji generaciji. Koroški Slovenci pa so lahko še do tretje, četrte generacije pripovedovali zgodbo žrtve in se o tem pogovarjali.”
Kot je v svoji doktorski disertaciji z naslovom ‘Identiteta. Travma. Spomin’ ugotovil dr. Danijel Wutti, so velike razlike v kulturi spominjanja in identiteti. Tema pa ostajal aktualna tudi danes.
Slovenci v Italiji bodo v nedeljo, 29. aprila, znova odšli na volišča. Čakajo jih deželne volitve oziroma izbira poslancev v parlamentu Furlanije Julijske krajine in predsednika njene vlade za prihodnji pet letni mandat. Slovenci kandidirajo na listah levosredinskih in tudi desnosredinskih strank in gibanj, v velikem številu in zelo razpršeno. Tokrat se prav lahko zgodi, da ne bodo izvolili nikogar od svojih predstavnikov, kar bi bilo prvič od leta 1964 naprej, ugotavlja Mirjam Muženič.
Javnomnenjske raziskave, ki so jih zadnje dni povzemali italijanski in mediji v Furlaniji Julijski krajini, dokajšnjo prednost napovedujejo desnosredinski navezi s predsedniškim kandidatom Massimilianom Fedrigo, predstavnikom nekdanje Severne lige, zdaj Lige. Na drugo mesto postavljajo levosredinsko koalicijo in njenega predsedniškega kandidata Sergia Bolzonella, zadnjih pet let podpredsednika deželne vlade. Gibanje pet zvezd, ki je na marčevskih parlamentarnih volitvah v Italiji dobilo največ glasov, pa naj bi v obmejni deželi zbralo glasove volivcev le za tretje mesto.
Razpršenost slovenskih kandidatov je velika, se strinjata dva od njih Marko Pisani in Igor Švab, kar je odraz tudi sprememb vrednot v današnji družbi. Prevladujejo druge vrednote in ne več vrednote o pripadnosti narodni skupnosti in manjšini. Kar je nekaj običajnega, je prepričan Igor Gabrovec, še eden od kandidatov za deželnega svetnika. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič pa opozarja na koncept:
“Ko smo bili v času enoumja, smo zahtevali pluralnost, in pluralnost pomeni tudi to raznolikost, ki jo moramo upoštevati in znati z njo upravljati.”
Konec tedna je v Večnem mestu gostoval cerkveni pevski zbor iz Ukev v Kanalski dolini. Dvodnevno romanje slovenskih pevcev in njihovih spremljevalcev je doživelo vrhunec z dvema nedeljskima dogodkoma. Že med opoldansko molitvijo na trgu svetega Petra so bili deležni posebnega papeževega pozdrava, popoldne pa so prepevali med mašo v baziliki svetega Petra, kamor jih je spremljal tudi naš dopisnik v Rimu Janko Petrovec.
Ukovški pevci so enoglasni: s petjem v baziliki svetega Petra v Rimu so se jim uresničile sanje. Ana Vedam, predsednica Združenja don Mario Černet, ki je soorganiziralo pevski izlet Ukovčanov v Rim je bila navdušena:
“To je lep dosežek, da majhen slovenski zbor iz Kanalske doline, ki je nihče ne pozna, iz vasi Ukve, za katero ne ve nihče, niti da tam pojemo slovensko. Zjutraj smo zapeli dve slovenski pesmi na trgu, potem ko nas je javno pozdravil papež. To je bil za nas lep dosežek, zadoščenje. Bili smo prav ganjeni.”
Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju je naslov knjige, v kateri so zbrane porabske pravljice in povedke, ki jih je leta 1970 na magnetofonske trakove med rojaki na Madžarskem posnel Milko Matičetov. Gradivo je več desetletij neobjavljeno ležalo v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Šele s pomočjo porabskih strokovnjakov, ki narečne govore dobro poznajo in obvladajo, jih je bilo mogoče pripraviti za natis. Na predstavitvi knjige na Gornjem Seniku se je Silva Eöry pogovarjala tudi z etnologinjo Marijo Kozar Mukič, ki je skupaj s sinom Dušanom Mukičem in Moniko Kropej Telban pripravila to zelo pomembno knjigo.
“Z njo se ohranja naš jezik, dokumentira narečje iz prve polovice 20. stoletja, ko so res še vsi govorili porabsko, tudi otroci. Dva otroka pripovedujta tudi v knjigi in upam, da bo to spodbuda tudi za današnje Porabce, da bodo babice prebirale te pravljice svojim otrokom.”
Položaj v Porabju se namreč bistveno razlikuje od položaja v Sloveniji in Italiji in brez prizadevanj posameznikov, ki sistematično raziskujejo in dejansko poznajo jezik, tega dela ne bi bilo, je prepričana predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU Ingrid Slavec Gradišnik, vesela, da je Zavod RS za šolstvo odkupil več deset knjig, ki jih bo širil tudi v osrednji Sloveniji.
“Gre za veliko darilo Porabju in Sloveniji”
Vse pravljice so zapisane v porabskem narečju in slovenskem knjižnem jeziku, knjigi Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju pa je dodana tudi zgoščenka s 13 izvirnimi posnetki oziroma pravljicami, ki jih pripovedujejo originalni govorci.
V društvu Snežnik v Lovranu od ustanovitve leta 2005 deluje ustvarjalna delavnica, posebej uspešno in živahno v zadnjih šestih letih, odkar jo vodi Branka Širola. Ljubezen do ročnega dela je nanjo prenesla mati Emilija Širola, ki ustvarja od malega. Odrasla je v bližnji vasi Dolenje pri Ilirski Bistrici, v Lovran pa so jo, kot številne druge rojakinje, pripeljali družinski razlogi. S svojim znanjem in trudom je v društvu osrednja članica, ki pomaga oživljati različna ročna dela in v veliki meri zaslužna, da skupina redno prireja razstave, sodeluje na dogodkih v Lovranu in širše ter se predstavlja v drugih društvih na Hrvaškem. Na nedavni velikonočni delavnici je razveselila tudi najmlajše v reški Bazovici. V pogovoru z Marjano Mirković je Emilija Širola spregovorila o silni ljubezni do ročnega dela, živi kljub spoštljivim letom. Prisluhnite!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Doktor Danijel Wutti, profesor na Pedagoški akademiji v Celovcu, raziskovalec prenosa travm med generacijami in njihovem vplivu na identiteto
Doktor Danijel Wutti je dobitnik tretje nagrade na 16. natečaju za doktorska, magistrska in diplomska dela na temo zamejstva Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred nekaj leti je raziskovalec s celovške Univerze Alpe Adria preučeval, kako so se travme iz druge svetovne vojne in izgona družin prenašale na naslednje generacije koroških Slovencev. Zdaj je tematiko dopolnil tudi na nemško govoreče na avstrijskem Koroškem. Zanimalo ga je, kako se razlikuje kultura spominjanja med obema narodoma in kakšen je njihov odnos do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Obstajajo velike razlike, je ugotovil dr. Danijel Wutti:
“Koroški Slovenci smo/so lahko že v prvih letih po 2. svetovni vojni, po propadu nacionalsocializma, pripovedovali zgodbe žrtve in tvorili svoj narativ, odnos do preteklosti in svoje pripovedi o njej, tesno povezani z žalostjo, izseljenstvom in seveda travmo v partizanih. Nemško govoreči, ki niso bili žrtve nacionalsocializma, temveč so mnogi zaradi njega profitirali, so svoj pripovedi o preteklosti tvorili bistveno teže.”
K temu je, opozarja dr. Danijel Wutti, veliko pripomogla javna, družbena podoba Avstrije in Južne Koroške, ki je šele konec 80 let prejšnjega stoletja priznala svojo vlogo in krivdo v časih nacionalsocializma. Od 1945 do 1989 se je namreč Avstrija predstavljala kot žrtev in ne kot storilec.
“Temu nasproti pa so stale osebne družinske zgodbe prič časa. S tem bremenom storilcev niso znali prav ravnati. Psihološko gledano se je pripoved končala že v generaciji dejanskih prič in naslednji generaciji. Koroški Slovenci pa so lahko še do tretje, četrte generacije pripovedovali zgodbo žrtve in se o tem pogovarjali.”
Kot je v svoji doktorski disertaciji z naslovom ‘Identiteta. Travma. Spomin’ ugotovil dr. Danijel Wutti, so velike razlike v kulturi spominjanja in identiteti. Tema pa ostajal aktualna tudi danes.
Slovenci v Italiji bodo v nedeljo, 29. aprila, znova odšli na volišča. Čakajo jih deželne volitve oziroma izbira poslancev v parlamentu Furlanije Julijske krajine in predsednika njene vlade za prihodnji pet letni mandat. Slovenci kandidirajo na listah levosredinskih in tudi desnosredinskih strank in gibanj, v velikem številu in zelo razpršeno. Tokrat se prav lahko zgodi, da ne bodo izvolili nikogar od svojih predstavnikov, kar bi bilo prvič od leta 1964 naprej, ugotavlja Mirjam Muženič.
Javnomnenjske raziskave, ki so jih zadnje dni povzemali italijanski in mediji v Furlaniji Julijski krajini, dokajšnjo prednost napovedujejo desnosredinski navezi s predsedniškim kandidatom Massimilianom Fedrigo, predstavnikom nekdanje Severne lige, zdaj Lige. Na drugo mesto postavljajo levosredinsko koalicijo in njenega predsedniškega kandidata Sergia Bolzonella, zadnjih pet let podpredsednika deželne vlade. Gibanje pet zvezd, ki je na marčevskih parlamentarnih volitvah v Italiji dobilo največ glasov, pa naj bi v obmejni deželi zbralo glasove volivcev le za tretje mesto.
Razpršenost slovenskih kandidatov je velika, se strinjata dva od njih Marko Pisani in Igor Švab, kar je odraz tudi sprememb vrednot v današnji družbi. Prevladujejo druge vrednote in ne več vrednote o pripadnosti narodni skupnosti in manjšini. Kar je nekaj običajnega, je prepričan Igor Gabrovec, še eden od kandidatov za deželnega svetnika. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič pa opozarja na koncept:
“Ko smo bili v času enoumja, smo zahtevali pluralnost, in pluralnost pomeni tudi to raznolikost, ki jo moramo upoštevati in znati z njo upravljati.”
Konec tedna je v Večnem mestu gostoval cerkveni pevski zbor iz Ukev v Kanalski dolini. Dvodnevno romanje slovenskih pevcev in njihovih spremljevalcev je doživelo vrhunec z dvema nedeljskima dogodkoma. Že med opoldansko molitvijo na trgu svetega Petra so bili deležni posebnega papeževega pozdrava, popoldne pa so prepevali med mašo v baziliki svetega Petra, kamor jih je spremljal tudi naš dopisnik v Rimu Janko Petrovec.
Ukovški pevci so enoglasni: s petjem v baziliki svetega Petra v Rimu so se jim uresničile sanje. Ana Vedam, predsednica Združenja don Mario Černet, ki je soorganiziralo pevski izlet Ukovčanov v Rim je bila navdušena:
“To je lep dosežek, da majhen slovenski zbor iz Kanalske doline, ki je nihče ne pozna, iz vasi Ukve, za katero ne ve nihče, niti da tam pojemo slovensko. Zjutraj smo zapeli dve slovenski pesmi na trgu, potem ko nas je javno pozdravil papež. To je bil za nas lep dosežek, zadoščenje. Bili smo prav ganjeni.”
Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju je naslov knjige, v kateri so zbrane porabske pravljice in povedke, ki jih je leta 1970 na magnetofonske trakove med rojaki na Madžarskem posnel Milko Matičetov. Gradivo je več desetletij neobjavljeno ležalo v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Šele s pomočjo porabskih strokovnjakov, ki narečne govore dobro poznajo in obvladajo, jih je bilo mogoče pripraviti za natis. Na predstavitvi knjige na Gornjem Seniku se je Silva Eöry pogovarjala tudi z etnologinjo Marijo Kozar Mukič, ki je skupaj s sinom Dušanom Mukičem in Moniko Kropej Telban pripravila to zelo pomembno knjigo.
“Z njo se ohranja naš jezik, dokumentira narečje iz prve polovice 20. stoletja, ko so res še vsi govorili porabsko, tudi otroci. Dva otroka pripovedujta tudi v knjigi in upam, da bo to spodbuda tudi za današnje Porabce, da bodo babice prebirale te pravljice svojim otrokom.”
Položaj v Porabju se namreč bistveno razlikuje od položaja v Sloveniji in Italiji in brez prizadevanj posameznikov, ki sistematično raziskujejo in dejansko poznajo jezik, tega dela ne bi bilo, je prepričana predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU Ingrid Slavec Gradišnik, vesela, da je Zavod RS za šolstvo odkupil več deset knjig, ki jih bo širil tudi v osrednji Sloveniji.
“Gre za veliko darilo Porabju in Sloveniji”
Vse pravljice so zapisane v porabskem narečju in slovenskem knjižnem jeziku, knjigi Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju pa je dodana tudi zgoščenka s 13 izvirnimi posnetki oziroma pravljicami, ki jih pripovedujejo originalni govorci.
V društvu Snežnik v Lovranu od ustanovitve leta 2005 deluje ustvarjalna delavnica, posebej uspešno in živahno v zadnjih šestih letih, odkar jo vodi Branka Širola. Ljubezen do ročnega dela je nanjo prenesla mati Emilija Širola, ki ustvarja od malega. Odrasla je v bližnji vasi Dolenje pri Ilirski Bistrici, v Lovran pa so jo, kot številne druge rojakinje, pripeljali družinski razlogi. S svojim znanjem in trudom je v društvu osrednja članica, ki pomaga oživljati različna ročna dela in v veliki meri zaslužna, da skupina redno prireja razstave, sodeluje na dogodkih v Lovranu in širše ter se predstavlja v drugih društvih na Hrvaškem. Na nedavni velikonočni delavnici je razveselila tudi najmlajše v reški Bazovici. V pogovoru z Marjano Mirković je Emilija Širola spregovorila o silni ljubezni do ročnega dela, živi kljub spoštljivim letom. Prisluhnite!
Čestitamo tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju za njegov 104. rojstni dan in gostimo še enega tržaškega slovenskega pisatelja, alpinista in upokojenega novinarja Dušana Jelinčiča. O novostih, ki se obetajo učencem v Porabju, in kadrovskih rešitvah se pred začetkom pouka pogovarjamo z Valerijo Perger, pristojno za slovensko šolstvo na Madžarskem. Tudi številni mladi koroški Slovenci zadnje dneve počitnic preživljajo dejavno. Pridružimo se jim v Ankaranu na poletnih gledaliških in lutkovnih delavnicah ter v Šentjanžu v Rožu prisluhnemo zaključnemu koncertu udeležencev 4. Mladi rod rock delavnice. O čezmejnem slovensko hrvaškem evropskem projektu na področju zdravstva pa pove več doktor Vladimir Mozetič, urolog in predavatelj na reški medicinski fakulteti.
»Doma« je bil naslov tokratnega srečanja na gori Svete Heme pri Globasnici. Trivum/Tri poti/Drei wege, ko se povežejo literatura, likovna umetnost in glasba, je bil vnovič posvečen prevajalcu in pesniku Fabjanu Hafnerju, enemu od pobudnikov tega tradicionalnega čezmejnega umetniškega dogodka. Gostimo mladega reškega violinista Mateja Žerovnika, ki je zastopal Slovenijo na srečanju mladih glasbenikov v Franciji in se ustavimo v Monoštru, kjer je letos potekala že 16. likovna kolonija. Spregovorimo tudi o združevanju dveh uspešnih slovenskih bank v Italiji – Zadružne Kraške banke z Opčin in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. O slovenskem kmetijstvu na Južnem Koroškem pa pove več Marjan Čik, svetnik v koroški kmetijski zbornici.
Na Svetih Višarjih so se na že 29. romanju “treh Slovenij” srečali rojaki matične, zamejske in izseljenske Slovenije, mladi rojaki iz Avstrije, Italije in Slovenije pa so se družili na že 47. mednarodni likovni koloniji mladih. Podrobneje tudi o učenju in ohranjanju slovenščine na Hrvaškem, predstavljenim v okviru evropskega znanstveno-raziskovalnega projekta AThEME, ki se ukvarja z raziskovanjem dvo- in večjezičnosti. Predstavljamo odmevni projekt Mladina proti pozabi, s katerim so se v Celovcu spomnili Judov in njihove tragične usode med drugo svetovno vojno. Člani Kulturnega in turističnega društva Andovci pa so se letos vnovič odpravili na Triglav. A tokrat na najvišjo slovensko goro niso romali od “Malega Triglava” – spomenika slovenstva v Porabju.
Predpraznična Sotočja smo obarvali s sproščenimi notami. Z besedo in predvsem pesmijo predstavljamo Mladinsko vokalno skupini Anakrousis iz Gropade, majhnega kraja v tržaškem zaledju. Anakruza, iz grščine anacrousis, pomeni predtakt in je eden izmed treh ritmičnih načinov, s katerimi se lahko začne neka skladba. Največkrat jo uporabljajo pri swingu in jazzu, glasbenih zvrsteh, ki se jih z veliko zagnanosti loteva Mladinska vokalna skupina Anakrousis. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Poklonili smo se Viljemu Černu, enemu glavnih protagonistov družbenega, političnega in kulturnega življenja Slovencev v Benečiji. Prvi je povezal vse Slovence v Videmski pokrajini, ki so se zavzemali za ohranitev jezika in kulture, ne glede na njihov svetovni nazor ali politično opredelitev. Sicer pa med Slovenci v Italiji močno odmeva sklep deželnega sveta Furlanije Julijske krajine o združitvi Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. V obeh glasbenih šolah pravijo, da jim združevanja politika ne more vsiliti. Na Hrvaškem smo se pridružili rojakom v Šoli druženja, jezika in kulture, ki jo je pripravilo Slovensko kulturno društvo Bazovca z Reke. Na avstrijskem Koroškem smo se srečali z nordijskim kombinatorcem Tomažem Drumlom, ki je bil leta 2008 mladinski svetovni prvak in eden najobetavnejših avstrijskih kombinatorcev. Zdaj bo lahko nastopal za slovensko reprezentanco. Ana Barunstein se je pred dvema letoma pridružila majhni ekipi sodelavcev edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, Radiu Monošter.
Zanima nas, kako je s sušo in kakšne izkušnje z namakanjem imajo rojaki na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa je z zavarovanjem pridelkov? Več lahko izveste o slovenski vzročni kmetiji, ki jo bodo postavili v Gorskem kotarju. Gostimo tržaško Slovenko Katjo Milič, namiznoteniško igralko, državno prvakinjo v italijanskem prvenstvu druge kategorije. Akoš Dončec, rojak mlajše generacije porabskih Slovencev, je kritičen do učenja slovenskega jezika v Porabju. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Začetek julija je tradicionalno namenjen izpopolnjevanju znanja slovenskega jezika. Številni rojaki iz sosednjih držav so tako v Ljubljani sodelovali bodisi na mladinski poletni šoli, na poletni šoli za odrasle ali na seminarju slovenskega jezika, kulture in literature, ki je namenjen slovenistom. Nekaj udeležencev v tokratni oddaji spregovori o svojih motivih za sodelovanje in vtisih ob koncu izobraževanja. Lektorica Meta Klinar pove več o študiju slovenskega jezika v Zagrebu in tamkajšnjem klubu Vražjih Slovenk. Ustavimo pa se tudi v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, kjer je živahno tudi poleti.
O ponosu na slovenske korenine, identitetah, spreminjajočih se razmerah in novih potrebah rojakov v sosednjih državah se pogovarjamo s Poljanko Dolhar, novinarko Primorskega dnevnika iz Trsta, in z Jankom Mallejem, koroškim Slovencem. Oba sta kot uvodna govornika nastopila na 17. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Pridružimo se rojakom, ki so se predstavili na prireditvi Dobrodošli doma, tokrat v Murski Soboti, in se ustavimo v Lovranu, kjer so rojaki končali kulturno sezono z razstavo slik članov slovenskih društev iz Buzeta in Pulja.
Razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje med Slovenijo in Hrvaško so z zanimanjem spremljali tudi rojaki, ki živijo na Hrvaškem in si želijo predvsem dobrih odnosov med državama. Razsodbo komentira dolgoletni novinar reškega Novega lista Denis Romac. Prepričan je, da je za Hrvaško bolj sprejemljiva, kot to kaže v javnosti. Proti nasilju je naslov razstave koroškega slikarja Franca Rasingerja, ki je do septembra na ogled v Peršmanovem muzeju v Lepeni. Kolaži, ki jih dopolnjujejo misli v glagolici, so spomin in poziv, ne le na boj proti fašizmu, temveč tudi neoliberalizmu. Odpravimo se v Benečijo, kjer je svoj prvi album predstavil Bardski oktet. Kakšno je življenje v Terski dolini, na skrajnem zahodnem delu skupnega slovenskega kulturnega prostora, se pogovarjamo z Igorjem Černom. V Porabju pa obiščemo Zeleni park, ki so ga slovesno odprli na Dolnjem Seniku.
S tajnikom stranke Slovenska skupnost Igorjem Gabrovcem, podpredsednikom deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, se pogovarjamo o upravnih volitvah, zaradi katerih bo stranka jeseni na programskem kongresu razpravljala o reorganizaciji. Zanima nas tudi, kakšna mati-čna domovina je Slovenija za rojake v zamejstvu. Pridružimo se udeležencem tradicionalnega spominskega srečanja pri Peršmanu v dolini Lepene pri Železni Kapli, enem od simbolov partizanskega in protifašističnega boja koroških Slovencev. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije Vasjo Símoniča, ki je prepričan da manjšinski sveti ne zaživijo tako kot bi lahko, Slovenci na Hrvaškem pa se vse bolj asimilirajo. Spoznate pa lahko tudi pet prijateljev, mladih rojakov iz Porabja, ki jih je sodelovanje pri snemanju filma Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.
Gostimo dr. Ludvika Karničarja, za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu odlikovanega z državnim odlikovanjem Republike Slovenije - redom za zasluge. Občinske volitve v Devinu Nabrežini in na Goriškem za tam živeče rojake niso bile uspešne, zato je deželni svetnik Igor Gabrovec, tajnik stranke Slovenska skupnost, ponudil svoj odstop. V Zagrebu so se začeli Plečnikovi dnevi. O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem pripoveduje upokojena arhitektka Polona Jurinić. V Andovcih se na praznovanju planinskega dne pridružimo porabskim Slovencem, ki so k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Prisluhnete pa lahko tudi Mešanemu pevskemu Zboru Slovenski dom iz Zagreba in Bardskemu oktetu, ki sta nastopila na tradicionalnem koncertu slovenskih zbor iz zamejstva in sveta v Šentvidu pri Stični.
Odpravimo se v Geopark Karavanke, ki povezuje 14 občin na južni in severni strani Karavank in ponuja številne priložnosti, je prepričan vodja Gerald Hartmann. EU Korak z Reke pomaga slovenskim društvom na Hrvaškem pri sodelovanju na razpisih za evropske projekte. Kako povečati zanimanje za tovrstno sofinanciranje? Odgovor so iskali predstavniki krovne organizacije in društev iz Zagreba, Istre, Kvarnerja in Gorskega kotarja. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo tudi Ingrid Sergaš, ki se poslavlja z mesta slovenske generalne konzulke v Trstu, in se pridružimo rojakom na Porabskem dnevu.
Avstrijska Koroška je dobila novo deželno ustavo, v kateri je prvič omenjena slovenska narodna skupnost. Mnenja, kaj to pomeni, so med koroškimi Slovenci deljena. Novi volilni zakon, ki ga sprejemajo v Italiji, Slovencem v Furlaniji Julijski krajini ne daje veliko možnosti, da bi imeli svoja predstavnika v Rimu. Bo nova zakonodaja spodbudila razpravo o skupnem slovenskem predstavništvu? Tržaški pisatelj Boris Pahor spregovori o dokumentih, ki jih je v svoji najnovejši knjigi »Boris Pahor v žrelu Udbe«, predstavil Igor Omerza. Igralka Miranda Caharija, dobitnica nagrade Tantadruj za življenjsko delo, pa se spominja tudi svojih začetkov. Po poti strpnosti je čezmejni projekt, v katerega so se dejavno vključili rojaki iz Andovcev v Porabju. Slovenci v Pulju pa skušajo z različnimi dejavnostmi povezati tam živeče rojake in predstaviti svojo kulturo širši javnosti. Jim uspeva? Prisluhnite oddaji!
Z rojaki z avstrijske Koroške obujamo najlepše spomine na šest desetletij Slovenske gimnazije v Celovcu. Obiščemo dvojezično šolo v Špetru, kjer so zadovoljni, saj so po šestih letih vnovič vsi pod eno streho. Predsednik madžarskega parlamenta Lászlo Kövér je obiskal porabske Slovence in jih pohvalil zaradi vsega, kar so naredili. Najmanjša narodna skupnost je lahko vzor vsem drugim manjšinam, pravi. Pisatelj Slavko Malnar pa več pove o svoji dopolnjeni izdaji Zgodovine na Čabranskem in težkih časih po drugi svetovni vojni.
V rimskem parlamentu pripravljajo nov volilni zakon in slovenska narodna skupnost v Italiji se boji, da bodo ostali brez svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Zato računajo na pomoč najvišjih predstavnikov Slovenije. Zunanji minister Karel Erjavec je že napovedal več srečanj, toda časa ni prav veliko. Prihodnost Beneške Slovenije je tudi v razvoju kulturnega turizma, je prepričan Giorgio Banchig, novi predsednik Inštituta za slovenski jezik in kulturo v Špetru. Kaj načrtujejo, lahko slišite v tokratni oddaji. Slovenska gimnazija v Celovcu praznuje 60-letnico delovanja. O začetkih te izobraževalne ustanove, izjemno pomembne za koroške Slovence, se pogovarjamo z doktorjem Reginaldom Vospernikom, ki je gimnazijo vodil kar 23 let. Na Hrvaškem preverjamo, kako uspešni so bili na lokalnih volitvah kandidati slovenskih korenin in gostimo porabskega rojaka Imreja Mákoša, dobitnika najvišjega madžarskega gasilskega odlikovanja.
Na Madžarskem živijo pripadniki 13 narodnih skupnosti, med njimi so tudi porabski Slovenci. Njihova zagovornica Erika Kölles Kiss je predstavnike manjšin povabila v Porabje. Kako so zadovoljni z razmerami na Madžarskem in odnosom oblasti, nas zanima v tokratni oddaji. Z Alexandrom Mannom, koordinatorjem avstrijskega združenja start-upov za Južno Koroško, se pogovarjamo o mladih podjetnikih, njihovih priložnostih za delovanje in razvoj, povezovanju ter večplastni identiteti. Rojaki na Reki letos praznujejo 70-letnico delovanja društva Bazovica. O pripravah na slovesno obeležitev jubileja več pove Vitomir Vitaz, koordinator za kulturne dejavnosti v društvu. Gostimo tržaško rojakinjo Saro Zupančič, ki je za magistrsko nalogo o večjezičnosti v operi Kačji pastir Pavleta Merkuja dobila 1. nagrado Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter se odpravimo v Benečijo, kjer so rojaki ,ponosni na svoje ljudske godce in pevce. Zakaj? Prisluhnite oddaji.
Na Hrvaškem se ob krepitvi nacionalizma dogaja konservativna revolucija, opozarjajo predstavniki nekaterih manjšin. Kako je na Reki, kjer živi štavilčna slovenska narodna skupnost? O tem v pogovoru z županom, ki ima tudi slovenske korenine, Vojkom Obersnelom. Slovenci v Italiji imajo pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. Kako to zagotoviti, so se predstavniki krovnih slovenskih organizacij pogovarjali na pristojnimi ministrstvih v Rimu. Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, v Porabju pa ljudskim pevcem in godcem.
»To bo moja pesem pela!« je naslov skladbe Romana Verdela, ki je na letošnjem koncert Koroška poje 12. marca v Celovcu doživela krstno izvedbo. Skladba na štiri izbrane pesmi Milke Hartman za mešani zbor, solista in orkester je odraz dogajanja med koroškimi Slovenci v 20. in 21. stoletju, pojasnjuje skladatelj Roman Verdel, ki delo konča v optimističnem duhu. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. Predvajali bomo namreč drugi del koncerta Koroška poje, ki je vrhunec dosegel prav s skladbo To bo moja pesem pela, v izvedbi mešanih pevskih zborov iz Sel in Bilčovsa, s solistoma Irino Lopinsky in Mariom Podrečnikom ter člani orkestra Slovenske filharmonije. Poleg tega pa lahko prisluhnete še nekaterim pesmim Milke Hartman v izvedbi mešanega kvarteta MundArt iz Ziljske doline in komornega zbora Ave iz Ljubljane.
Slovenska narodna skupnost bo omenjena v novi koroški deželni ustavi, nemščina pa ostaja edini deželni jezik. Gre za korak naprej. Mnenja, kako velik je ta korak, pa so različna. Pridružimo se mladim gledališčnikom iz Šentjanža v Rožu in Šmihela pri Pliberku, ki so s Shakespearovo predstavo Sen kresne noči nastopili na tokratnem festivalu sodobne umetnosti mladih – Transgeneracije 2017. Prisluhnete lahko poeziji tržaškega rojaka Borisa Pangerca, ki svojo slovensko identiteto primerja tudi s trdoživo, pokončno oljko. Gostimo tudi Zoltana Majczána, učitelja nemščine in slovenščine na dvojezični osnovni šoli Števanovci, ter se na Reki družimo s planinci iz Kvarnerja, Slovenije in Benečije.
Oddaja je že tradicionalno v znamenju glasbe. Prisluhnete lahko posnetku prvega dela letošnjega koncerta Koroška poje, ki ga je Krščanska kulturna zveza iz Celovca pripravila 12. marca v tamkajšnjem Domu glasbe. Posvetili so ga pesnici z libuškega polja Milki Hartman. Letos namreč mineva 115 let od njenega rojstva in 20 let od njene smrti. Na koncertu so tako letos nastopili solisti, skupine in zbori, povezani z Milko Hartman. Vrhunec je bila krstna izvedba skladbe Romana Verdela za mešani pevski zbor, solista in orkester z naslovom To bo moja pesem pela. In tudi del te skladbe lahko slišite v tokratni oddaji, ki je tako kot koncert posvečena pesmim Milke Hartman. Prisluhnite
Neveljaven email naslov
