Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nova predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman o svojih načrtih in izzivih
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, ki jo je 22 let vodil Darko Šonc, je na volilni skupščini v Zagrebu izbrala novo vodstvo. Predsednica krovne organizacije Slovencev na Hrvaškem je postala zgodovinarka z Reke, predavateljica in vodja reške izpostave Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Barbara Riman. Prepričana je, da bi morala Slovenija več narediti za svojo prepoznavnost na Hrvaškem.
»Načrtujemo posebno pozornost nameniti mladim, da bi Zvezo pa tudi posamezna slovenska društva bolj odprli za mlade. Skušali se bomo posodobiti v smislu družbenih omrežij in spletnih strani, da bi tudi večinsko prebivalstvo videlo, da so Slovenci dejansko dejavni na Hrvaškem.«
Kaj pa med svoje največje dosežke uvršča dolgoletni predsednik Zveze Darko Šonc?
“Vsa ta leta smo Slovenci na Hrvaškem ostali enotni. Obveljala je doktrina dogovarjanja in na tak način smo rešili vse težave.”
V tokratni oddaji gostimo tajnika Zveze koroških partizanov Andreja Moharja, predstavnika iniciative, v kateri je 23 različnih organizacij, ki je v Pliberku pripravila protest proti ustaškemu in nacističnemu shodu na Libuškem polju. Protest je uspel, ugotavlja, saj so ga uspeli internacionalizirati.
“Tako mednarodno kot avstrijsko javnost smo obvestili, kaj se dejansko dogaja na Libuškem polju in kakšna sporočila prihajajo od tam.”
Deželni glavar Peter Kaiser je shod obsodil in pozval avstrijsko notranje ministrstvo, naj okrepi nadzor. Dejal pa je tudi, da prireditve na Libuškem polju ne deželne oblasti morejo prepovedati, saj gre za cerkveno prireditev na zasebnem zemljišču.
Andrej Mohar je prepričan, da bi upoštevaje določila t.i. avstrijske državne pogodbe, ustave in zakonodaje shod, ki se je po oceni nekaterih v desetletjih razvil v največje srečanje neonacistov in fašistov Evropi, morali prepovedati.
“Mi smo v zgodovini teh srečanj na Libuškem polju imeli notranje ministre že vseh političnih barv; od socialdemokratskih, ministrov ljudske stranke do zdajšnjega iz desno vsaj deloma ekstremne svobodnjaške stranke. Če koroški glavar pravi, da je to sramota za Koroško, ampak je nemočen, naj obvelja, da se je vsaj kot prvi koroški deželni glavar opredelil do tega in spomnil na antifašistično izročilo avstrijske ustave. Toda mi želimo, in v tem se razlikujemo, narediti odločilni, zadnji korak. Ne glede na politične razmere ali koalicijske odnose je treba tudi na politični ravni upoštevati ustavna in zakonska določila in prepovedati tovrstna srečanja.”
Na izletu v Porabje se ustavimo v monoštrski baročni cerkvi in cistercijanskem samostanu, pomembnem tudi za naselitev Slovencev v 12. stoletju. Več o porabski turistični ponudbi, vse bolj zanimivi tudi za izletnike iz Slovenije, in načrtih za ustanovitev turistične agencije v tokratnih Sotočjih.
Rojakom na Tržaškem se bo v prihodnje cedil slovenski med. V Padričah nad Trstom namreč stoji 10 panjev s kranjskimi sivkami, ki jih je slovenskim čebelarjem na Tržaškem podarila Čebelarska zveza Slovenije ob denarni pomoči vladnega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Gre za darilo celotni slovenski narodni skupnosti na Tržaškem. Postavitev tipično slovensko poslikanega čebelnjaka je tudi priznanje slovenskemu čebelarskemu društvu iz Trsta, pravi njegov predsednik Danijel Novak.
“To je za nas velik dan. Če pomislimo, da smo to društvo ustanavljali pred petimi leti in da smo postali prepoznavni za čebelarsko zvezo, za vso Slovenijo kot slovenski čebelarji v Trstu. To je za nas veliko priznanje.”
865 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Nova predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman o svojih načrtih in izzivih
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, ki jo je 22 let vodil Darko Šonc, je na volilni skupščini v Zagrebu izbrala novo vodstvo. Predsednica krovne organizacije Slovencev na Hrvaškem je postala zgodovinarka z Reke, predavateljica in vodja reške izpostave Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Barbara Riman. Prepričana je, da bi morala Slovenija več narediti za svojo prepoznavnost na Hrvaškem.
»Načrtujemo posebno pozornost nameniti mladim, da bi Zvezo pa tudi posamezna slovenska društva bolj odprli za mlade. Skušali se bomo posodobiti v smislu družbenih omrežij in spletnih strani, da bi tudi večinsko prebivalstvo videlo, da so Slovenci dejansko dejavni na Hrvaškem.«
Kaj pa med svoje največje dosežke uvršča dolgoletni predsednik Zveze Darko Šonc?
“Vsa ta leta smo Slovenci na Hrvaškem ostali enotni. Obveljala je doktrina dogovarjanja in na tak način smo rešili vse težave.”
V tokratni oddaji gostimo tajnika Zveze koroških partizanov Andreja Moharja, predstavnika iniciative, v kateri je 23 različnih organizacij, ki je v Pliberku pripravila protest proti ustaškemu in nacističnemu shodu na Libuškem polju. Protest je uspel, ugotavlja, saj so ga uspeli internacionalizirati.
“Tako mednarodno kot avstrijsko javnost smo obvestili, kaj se dejansko dogaja na Libuškem polju in kakšna sporočila prihajajo od tam.”
Deželni glavar Peter Kaiser je shod obsodil in pozval avstrijsko notranje ministrstvo, naj okrepi nadzor. Dejal pa je tudi, da prireditve na Libuškem polju ne deželne oblasti morejo prepovedati, saj gre za cerkveno prireditev na zasebnem zemljišču.
Andrej Mohar je prepričan, da bi upoštevaje določila t.i. avstrijske državne pogodbe, ustave in zakonodaje shod, ki se je po oceni nekaterih v desetletjih razvil v največje srečanje neonacistov in fašistov Evropi, morali prepovedati.
“Mi smo v zgodovini teh srečanj na Libuškem polju imeli notranje ministre že vseh političnih barv; od socialdemokratskih, ministrov ljudske stranke do zdajšnjega iz desno vsaj deloma ekstremne svobodnjaške stranke. Če koroški glavar pravi, da je to sramota za Koroško, ampak je nemočen, naj obvelja, da se je vsaj kot prvi koroški deželni glavar opredelil do tega in spomnil na antifašistično izročilo avstrijske ustave. Toda mi želimo, in v tem se razlikujemo, narediti odločilni, zadnji korak. Ne glede na politične razmere ali koalicijske odnose je treba tudi na politični ravni upoštevati ustavna in zakonska določila in prepovedati tovrstna srečanja.”
Na izletu v Porabje se ustavimo v monoštrski baročni cerkvi in cistercijanskem samostanu, pomembnem tudi za naselitev Slovencev v 12. stoletju. Več o porabski turistični ponudbi, vse bolj zanimivi tudi za izletnike iz Slovenije, in načrtih za ustanovitev turistične agencije v tokratnih Sotočjih.
Rojakom na Tržaškem se bo v prihodnje cedil slovenski med. V Padričah nad Trstom namreč stoji 10 panjev s kranjskimi sivkami, ki jih je slovenskim čebelarjem na Tržaškem podarila Čebelarska zveza Slovenije ob denarni pomoči vladnega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Gre za darilo celotni slovenski narodni skupnosti na Tržaškem. Postavitev tipično slovensko poslikanega čebelnjaka je tudi priznanje slovenskemu čebelarskemu društvu iz Trsta, pravi njegov predsednik Danijel Novak.
“To je za nas velik dan. Če pomislimo, da smo to društvo ustanavljali pred petimi leti in da smo postali prepoznavni za čebelarsko zvezo, za vso Slovenijo kot slovenski čebelarji v Trstu. To je za nas veliko priznanje.”
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Neveljaven email naslov