Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odprta vrata dvojezične šole na Gornjem Seniku, na sončno energijo v Železni Kapli, z Božjim nasmehom v Borovljah, z jubilantom Miroslavom Košuto in Molierovim Amfitrionom v Trstu do praznovanja tehničnih izumov na Reki
Z odprtimi vrati do več učencev
Na gornjeseniški dvojezični šoli so pred aprilskim vpisom predstavili svoje delovanje in možnosti, ki jih ponuja dvojezični pouk, da bi spodbudili starše k vpisu otrok. Letos namreč konča osemletno izobraževanje 12 učenk in učencev, tako da bo prihodnje leto število učencev verjetno nižje, kot je v tem šolskem letu, ravnateljica Ildika Dončec Treiber pojasnjuje Silvi Eöry. Veseli bi bili, dodaja, če bi se vpisalo vsaj osem prvošolčkov. Štirim, ki že obiskujejo predšolsko vzgojo, bi se lahko pridružilo še kar nekaj najmlajših učencev.
Vse bolj zelena Železna Kapla
Svoj prispevek k varovanju okolja je te dni s fotovoltaičnima elektrarnama dala občina Železna Kapla, ki se ponaša z več priznanji in nagradami na področju okoljevarstvenih projektov. V tokratni projekt je aktivno vključila občane, ki lahko kupijo sončne celice. Gre za zeleno zasebno javno partnerstvo, v tokratnih Sotočjih pojasnjuje podžupan Železne Kaple Gabriel Hribar. Ne le v Sloveniji, tudi v Avstriji občine nimajo denarja za financiranje velikih projektov:
“Iskali smo možnost, kako izpeljati večje projekte brez javnega denarja občine. Uspelo nam je s podjetjem, ki namešča fotovoltaične naprave in s sodelovanjem občanom.”
Občina je tako za solarna parka oziroma sončni elektrarni namenila strehe svojih stavb, podjetje pa je na njih namestilo 1300 m² sončnih celic oziroma 800 panelov, ki so jih lahko občani kupili in tako sodelovali pri prodaji električne energije ob zagotovljenem 3,2 % donosu.
“To je sanjska vrednost, ki je danes ne moreš dobiti na nobeni banki. Hkrati pa se izognejo tudi plačilu davka na obresti. Občani imajo tako sijajno možnost, da svoj denar lepo in varno naložijo, saj so pogodbe sklenjene z državno agencijo.”
Gabriel Hribar ob tem ponosno pove, da bodo tako zmanjšali izpuste CO2 kar za 170.000 kg na leto. Prepričan pa je tudi, da je pomembno povečati občutljivost ljudi in okrepiti njihovo zavest za varovanje okolja. Pri tem je lahko pomemben tudi naziv Zelena prestolnica, s katerim se ponaša Ljubljana. Železna Kapla je z aktivno okoljevarstveno politiko začela z županovanjem Franca Jožefa Smrtnika, ko so, pojasnjuje zdajšnji podžupan Garbriel Hribar, predsednik Enotne liste, začeli s pogovori o prihodnosti,. In tam so dobili marsikatero zanimivo idejo. Da so tudi občani s takšno politiko zadovoljni, pa dokazujejo tudi rezultati volitev, kjer je bil F. J. Smrtnik drugič izvoljen za župana.
Celoten pogovor z Gabrielom Hribarjem lahko slišitev v tokratni oddaji.
Božji nasmeh
Koreograf in režiser Zdravko Haderlap, rojen v železni Kapli, sodi med uveljavljene umetnike, ki s svojimi projekti vedno znova preseneča in navdušuje. Te dni smo ga zmotili v Borovljah, kjer pripravlja predstavo Božji nasmeh.
“Gre za avstrijsko Koroško, ki je utihnila. To je zadnji poskus, da damo Koroški še en glas preden vse zamre.”
Razlog so seveda politične razmere, pojasnjuje, v povojni dobi. Ta generacija je bolj ali manj že izumrla. Tu so še zelo pereče finančne težave, zaradi katerih bodo morale dolgove vračati prihodnje generacije.
“Kdorkoli se bo izobraževal, bo zapustil ta podeželski kraj in mi se bomo ukvarjali samo še z odplačevanjem dolgov. Kar nam bo še ostalo pa bo lepa narava. Tako lepa kot božji nasmeh,”
pojasnjuje vodilo predstave režiser Zdravko Haderlap, ki je idejo zanjo dobil pri umetnostnem zgodovinarju Abyju Warburgu – njegovem atlasu podob, spominski knjigi zahodne civilizacije in zgodbi o fantomih za odrasle ljudi. Prakoroški biro, ko se je poimenovala umetniška skupina, pa želi pristaviti svoj mozaik podob, gledaliških slik in sličic in prispevati v spominsko knjigo blaznosti odraslih ljudi.
Posebno vlogo v predstavi ima tudi samo prizorišče Kulturni dom Cingelc, muzej, nekoč Sokolski dom oziroma telovadnica – z več kot 110-letno zgodovino in zanimivom odrom, zaveso, na kateri je slika v olju ustoličevanja koroških knezov.
“Prostor je bil izziv. Kaj se lahko vanj postavi zunaj tradicionalnih prireditev, ki potekajo v tem domu. To je bila tudi iztočnica. Postaviti prostor v nek drug kontekst.”
Kostumi Prakorošcev, drugačni kot nenavadni ne morejo biti. Ekipa je zbrana na osnovi javnega poziva z vseh vetrov, ki na avstrijskem Koroškem vedno pihajo, pojasnjuje Zdravko Haderlap. Na predstavo pa vabi tudi z razglednicami, na katerih lahko preberemo, da Koroška ljubi Dunaj, odpušča Bavarski in se požvižga na Slovenijo. Premiera predstave Božji nasmeh bo v Borovljah, v kulturnem domu Cingelc Trate, v četrtek 17.3. 2016 ob 20.00, ponovitve sledijo 19. in 20. ter od 28. do 31. marca.
Vse najboljše Miroslav Košuta!
Angažirani pesnik Trsta in ljubezni, življenjsko razpet med morjem, Krasom in Ljubljano, je 11. marca obhajal okrogli življenjski jubilej – 80. rojstni dan. Ob tem je v pogovoru z Mirjam Muženič pogledal nazaj in seštel vsa resnična doživetja. Mornar na kozi je naslov avtobiografije, ki je prav na njegov rojstni dan izšla pri Mladinski knjigi in v kateri avtor, prejemnik številnih nagrad, tudi Prešernove, oživlja spomine na svoje otroštvo in mladost.
“Skušal sem zapolniti vrzeli med posameznimi poglavji, ki so zgodbe mojega življenja. Tisti, katerih spominski prebliski, ki jih ni toliko, kot bi si jih človek želel.”
Miroslav Košuta je bil vrsto let tesno povezan s Slovenskih stalnim gledališčem v Trstu, najprej kot dramaturg nato kot ravnatelj in umetniški vodja. Te dni so se člani SSG predstavili z novo predstavo – sedmo v letošnji sezoni – Molierovim Amfitrionom, ki ga je režirala Renata Vidič in kritično osvetlila razmere v samem gledališču:
“V gledališču delamo ljudje za ljudi, pozablja pa se na človeka. To je grozljivo. Razmere se katastrofalne. Ljudi je premalo za vse, kar se v tem gledališču dela.”
Premiera je gledalcem ob zgodbi boga Jupitra, ki se spusti na zemljo samo za potešitev svojega sla, ponudila vedno sodobno in aktualno vprašanje oblastnikov, odnosa podrejenosti in ponižnosti.
“Dokler bomo molčali in ne govorili, ne bomo nič spremenili. Samo pogovor o aktualnih družbenih, socialnih vprašanjih lahko prinese rešitev. Če se bomo delali, da problem ne obstaja, ga tudi ne bomo rešili.”
Celoten prispevek Mirjam Muženič lahko slišite v oddaji Sotočja (14.3.2016)
Od izumov Nikole Tesle do prvega reškega torpeda
V preddverju reškega Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja (PZMHP) je te dni na ogled mednarodna razstava s področja tehnične in industrijske dediščine, posvečena Nikoli Tesli ob 160. obletnici njegovega rojstva, ter Ivanu Luppisu ob 150. obletnici proizvodnje orožja – prvega torpeda na Reki. Njegova uporaba je – kljub začetno napovedani “obrambni funkciji” -, povzročila smrt številnih žrtev, v mestu in okolici pa spodbudila razvoj industrije in tehnologije, ki sta slabo vest prali s poznejšimi donacijami v dobrodelne namene, v oddaji Sotočja poroča Marjana Mirković.
Gre za skupno postavitev gradiva muzejske tehnične zbirke (PZMHP), Tehniškega muzeja Slovenije in Zveze za tehnično kulturo z Reke, ki je z razstavo počastila tudi svoj jubilej, 70 let delovanja. Da gre za resnično dobro sodelovanje med muzejema, se strinja tudi skrbnik tehnične zbirke v reškem muzeju, kustos Ivo Mileusnić:
“Letos smo prvič pripravili skupno razstavo, v soorganizaciji z reško Zvezo za tehnično kulturo, Tehniškim muzejem Slovenije in našim muzejem… Za največji del ter tudi postavitev in zasnovo je zaslužna reška Zveza za tehnično kulturo; medtem ko je del o Nikoli Tesli, pripravil Tehniški muzej Slovenije, in tudi prinesel dragocene eksponate, ki prikazujejo določene njegove izume. Mi pa smo z eksponati tehnične dediščine Primorsko-goranske županije in Reke dopolnili zbirko reške Zveze za tehnično kulturo.”
872 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Odprta vrata dvojezične šole na Gornjem Seniku, na sončno energijo v Železni Kapli, z Božjim nasmehom v Borovljah, z jubilantom Miroslavom Košuto in Molierovim Amfitrionom v Trstu do praznovanja tehničnih izumov na Reki
Z odprtimi vrati do več učencev
Na gornjeseniški dvojezični šoli so pred aprilskim vpisom predstavili svoje delovanje in možnosti, ki jih ponuja dvojezični pouk, da bi spodbudili starše k vpisu otrok. Letos namreč konča osemletno izobraževanje 12 učenk in učencev, tako da bo prihodnje leto število učencev verjetno nižje, kot je v tem šolskem letu, ravnateljica Ildika Dončec Treiber pojasnjuje Silvi Eöry. Veseli bi bili, dodaja, če bi se vpisalo vsaj osem prvošolčkov. Štirim, ki že obiskujejo predšolsko vzgojo, bi se lahko pridružilo še kar nekaj najmlajših učencev.
Vse bolj zelena Železna Kapla
Svoj prispevek k varovanju okolja je te dni s fotovoltaičnima elektrarnama dala občina Železna Kapla, ki se ponaša z več priznanji in nagradami na področju okoljevarstvenih projektov. V tokratni projekt je aktivno vključila občane, ki lahko kupijo sončne celice. Gre za zeleno zasebno javno partnerstvo, v tokratnih Sotočjih pojasnjuje podžupan Železne Kaple Gabriel Hribar. Ne le v Sloveniji, tudi v Avstriji občine nimajo denarja za financiranje velikih projektov:
“Iskali smo možnost, kako izpeljati večje projekte brez javnega denarja občine. Uspelo nam je s podjetjem, ki namešča fotovoltaične naprave in s sodelovanjem občanom.”
Občina je tako za solarna parka oziroma sončni elektrarni namenila strehe svojih stavb, podjetje pa je na njih namestilo 1300 m² sončnih celic oziroma 800 panelov, ki so jih lahko občani kupili in tako sodelovali pri prodaji električne energije ob zagotovljenem 3,2 % donosu.
“To je sanjska vrednost, ki je danes ne moreš dobiti na nobeni banki. Hkrati pa se izognejo tudi plačilu davka na obresti. Občani imajo tako sijajno možnost, da svoj denar lepo in varno naložijo, saj so pogodbe sklenjene z državno agencijo.”
Gabriel Hribar ob tem ponosno pove, da bodo tako zmanjšali izpuste CO2 kar za 170.000 kg na leto. Prepričan pa je tudi, da je pomembno povečati občutljivost ljudi in okrepiti njihovo zavest za varovanje okolja. Pri tem je lahko pomemben tudi naziv Zelena prestolnica, s katerim se ponaša Ljubljana. Železna Kapla je z aktivno okoljevarstveno politiko začela z županovanjem Franca Jožefa Smrtnika, ko so, pojasnjuje zdajšnji podžupan Garbriel Hribar, predsednik Enotne liste, začeli s pogovori o prihodnosti,. In tam so dobili marsikatero zanimivo idejo. Da so tudi občani s takšno politiko zadovoljni, pa dokazujejo tudi rezultati volitev, kjer je bil F. J. Smrtnik drugič izvoljen za župana.
Celoten pogovor z Gabrielom Hribarjem lahko slišitev v tokratni oddaji.
Božji nasmeh
Koreograf in režiser Zdravko Haderlap, rojen v železni Kapli, sodi med uveljavljene umetnike, ki s svojimi projekti vedno znova preseneča in navdušuje. Te dni smo ga zmotili v Borovljah, kjer pripravlja predstavo Božji nasmeh.
“Gre za avstrijsko Koroško, ki je utihnila. To je zadnji poskus, da damo Koroški še en glas preden vse zamre.”
Razlog so seveda politične razmere, pojasnjuje, v povojni dobi. Ta generacija je bolj ali manj že izumrla. Tu so še zelo pereče finančne težave, zaradi katerih bodo morale dolgove vračati prihodnje generacije.
“Kdorkoli se bo izobraževal, bo zapustil ta podeželski kraj in mi se bomo ukvarjali samo še z odplačevanjem dolgov. Kar nam bo še ostalo pa bo lepa narava. Tako lepa kot božji nasmeh,”
pojasnjuje vodilo predstave režiser Zdravko Haderlap, ki je idejo zanjo dobil pri umetnostnem zgodovinarju Abyju Warburgu – njegovem atlasu podob, spominski knjigi zahodne civilizacije in zgodbi o fantomih za odrasle ljudi. Prakoroški biro, ko se je poimenovala umetniška skupina, pa želi pristaviti svoj mozaik podob, gledaliških slik in sličic in prispevati v spominsko knjigo blaznosti odraslih ljudi.
Posebno vlogo v predstavi ima tudi samo prizorišče Kulturni dom Cingelc, muzej, nekoč Sokolski dom oziroma telovadnica – z več kot 110-letno zgodovino in zanimivom odrom, zaveso, na kateri je slika v olju ustoličevanja koroških knezov.
“Prostor je bil izziv. Kaj se lahko vanj postavi zunaj tradicionalnih prireditev, ki potekajo v tem domu. To je bila tudi iztočnica. Postaviti prostor v nek drug kontekst.”
Kostumi Prakorošcev, drugačni kot nenavadni ne morejo biti. Ekipa je zbrana na osnovi javnega poziva z vseh vetrov, ki na avstrijskem Koroškem vedno pihajo, pojasnjuje Zdravko Haderlap. Na predstavo pa vabi tudi z razglednicami, na katerih lahko preberemo, da Koroška ljubi Dunaj, odpušča Bavarski in se požvižga na Slovenijo. Premiera predstave Božji nasmeh bo v Borovljah, v kulturnem domu Cingelc Trate, v četrtek 17.3. 2016 ob 20.00, ponovitve sledijo 19. in 20. ter od 28. do 31. marca.
Vse najboljše Miroslav Košuta!
Angažirani pesnik Trsta in ljubezni, življenjsko razpet med morjem, Krasom in Ljubljano, je 11. marca obhajal okrogli življenjski jubilej – 80. rojstni dan. Ob tem je v pogovoru z Mirjam Muženič pogledal nazaj in seštel vsa resnična doživetja. Mornar na kozi je naslov avtobiografije, ki je prav na njegov rojstni dan izšla pri Mladinski knjigi in v kateri avtor, prejemnik številnih nagrad, tudi Prešernove, oživlja spomine na svoje otroštvo in mladost.
“Skušal sem zapolniti vrzeli med posameznimi poglavji, ki so zgodbe mojega življenja. Tisti, katerih spominski prebliski, ki jih ni toliko, kot bi si jih človek želel.”
Miroslav Košuta je bil vrsto let tesno povezan s Slovenskih stalnim gledališčem v Trstu, najprej kot dramaturg nato kot ravnatelj in umetniški vodja. Te dni so se člani SSG predstavili z novo predstavo – sedmo v letošnji sezoni – Molierovim Amfitrionom, ki ga je režirala Renata Vidič in kritično osvetlila razmere v samem gledališču:
“V gledališču delamo ljudje za ljudi, pozablja pa se na človeka. To je grozljivo. Razmere se katastrofalne. Ljudi je premalo za vse, kar se v tem gledališču dela.”
Premiera je gledalcem ob zgodbi boga Jupitra, ki se spusti na zemljo samo za potešitev svojega sla, ponudila vedno sodobno in aktualno vprašanje oblastnikov, odnosa podrejenosti in ponižnosti.
“Dokler bomo molčali in ne govorili, ne bomo nič spremenili. Samo pogovor o aktualnih družbenih, socialnih vprašanjih lahko prinese rešitev. Če se bomo delali, da problem ne obstaja, ga tudi ne bomo rešili.”
Celoten prispevek Mirjam Muženič lahko slišite v oddaji Sotočja (14.3.2016)
Od izumov Nikole Tesle do prvega reškega torpeda
V preddverju reškega Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja (PZMHP) je te dni na ogled mednarodna razstava s področja tehnične in industrijske dediščine, posvečena Nikoli Tesli ob 160. obletnici njegovega rojstva, ter Ivanu Luppisu ob 150. obletnici proizvodnje orožja – prvega torpeda na Reki. Njegova uporaba je – kljub začetno napovedani “obrambni funkciji” -, povzročila smrt številnih žrtev, v mestu in okolici pa spodbudila razvoj industrije in tehnologije, ki sta slabo vest prali s poznejšimi donacijami v dobrodelne namene, v oddaji Sotočja poroča Marjana Mirković.
Gre za skupno postavitev gradiva muzejske tehnične zbirke (PZMHP), Tehniškega muzeja Slovenije in Zveze za tehnično kulturo z Reke, ki je z razstavo počastila tudi svoj jubilej, 70 let delovanja. Da gre za resnično dobro sodelovanje med muzejema, se strinja tudi skrbnik tehnične zbirke v reškem muzeju, kustos Ivo Mileusnić:
“Letos smo prvič pripravili skupno razstavo, v soorganizaciji z reško Zvezo za tehnično kulturo, Tehniškim muzejem Slovenije in našim muzejem… Za največji del ter tudi postavitev in zasnovo je zaslužna reška Zveza za tehnično kulturo; medtem ko je del o Nikoli Tesli, pripravil Tehniški muzej Slovenije, in tudi prinesel dragocene eksponate, ki prikazujejo določene njegove izume. Mi pa smo z eksponati tehnične dediščine Primorsko-goranske županije in Reke dopolnili zbirko reške Zveze za tehnično kulturo.”
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Neveljaven email naslov