Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odprta vrata dvojezične šole na Gornjem Seniku, na sončno energijo v Železni Kapli, z Božjim nasmehom v Borovljah, z jubilantom Miroslavom Košuto in Molierovim Amfitrionom v Trstu do praznovanja tehničnih izumov na Reki
Z odprtimi vrati do več učencev
Na gornjeseniški dvojezični šoli so pred aprilskim vpisom predstavili svoje delovanje in možnosti, ki jih ponuja dvojezični pouk, da bi spodbudili starše k vpisu otrok. Letos namreč konča osemletno izobraževanje 12 učenk in učencev, tako da bo prihodnje leto število učencev verjetno nižje, kot je v tem šolskem letu, ravnateljica Ildika Dončec Treiber pojasnjuje Silvi Eöry. Veseli bi bili, dodaja, če bi se vpisalo vsaj osem prvošolčkov. Štirim, ki že obiskujejo predšolsko vzgojo, bi se lahko pridružilo še kar nekaj najmlajših učencev.
Vse bolj zelena Železna Kapla
Svoj prispevek k varovanju okolja je te dni s fotovoltaičnima elektrarnama dala občina Železna Kapla, ki se ponaša z več priznanji in nagradami na področju okoljevarstvenih projektov. V tokratni projekt je aktivno vključila občane, ki lahko kupijo sončne celice. Gre za zeleno zasebno javno partnerstvo, v tokratnih Sotočjih pojasnjuje podžupan Železne Kaple Gabriel Hribar. Ne le v Sloveniji, tudi v Avstriji občine nimajo denarja za financiranje velikih projektov:
“Iskali smo možnost, kako izpeljati večje projekte brez javnega denarja občine. Uspelo nam je s podjetjem, ki namešča fotovoltaične naprave in s sodelovanjem občanom.”
Občina je tako za solarna parka oziroma sončni elektrarni namenila strehe svojih stavb, podjetje pa je na njih namestilo 1300 m² sončnih celic oziroma 800 panelov, ki so jih lahko občani kupili in tako sodelovali pri prodaji električne energije ob zagotovljenem 3,2 % donosu.
“To je sanjska vrednost, ki je danes ne moreš dobiti na nobeni banki. Hkrati pa se izognejo tudi plačilu davka na obresti. Občani imajo tako sijajno možnost, da svoj denar lepo in varno naložijo, saj so pogodbe sklenjene z državno agencijo.”
Gabriel Hribar ob tem ponosno pove, da bodo tako zmanjšali izpuste CO2 kar za 170.000 kg na leto. Prepričan pa je tudi, da je pomembno povečati občutljivost ljudi in okrepiti njihovo zavest za varovanje okolja. Pri tem je lahko pomemben tudi naziv Zelena prestolnica, s katerim se ponaša Ljubljana. Železna Kapla je z aktivno okoljevarstveno politiko začela z županovanjem Franca Jožefa Smrtnika, ko so, pojasnjuje zdajšnji podžupan Garbriel Hribar, predsednik Enotne liste, začeli s pogovori o prihodnosti,. In tam so dobili marsikatero zanimivo idejo. Da so tudi občani s takšno politiko zadovoljni, pa dokazujejo tudi rezultati volitev, kjer je bil F. J. Smrtnik drugič izvoljen za župana.
Celoten pogovor z Gabrielom Hribarjem lahko slišitev v tokratni oddaji.
Božji nasmeh
Koreograf in režiser Zdravko Haderlap, rojen v železni Kapli, sodi med uveljavljene umetnike, ki s svojimi projekti vedno znova preseneča in navdušuje. Te dni smo ga zmotili v Borovljah, kjer pripravlja predstavo Božji nasmeh.
“Gre za avstrijsko Koroško, ki je utihnila. To je zadnji poskus, da damo Koroški še en glas preden vse zamre.”
Razlog so seveda politične razmere, pojasnjuje, v povojni dobi. Ta generacija je bolj ali manj že izumrla. Tu so še zelo pereče finančne težave, zaradi katerih bodo morale dolgove vračati prihodnje generacije.
“Kdorkoli se bo izobraževal, bo zapustil ta podeželski kraj in mi se bomo ukvarjali samo še z odplačevanjem dolgov. Kar nam bo še ostalo pa bo lepa narava. Tako lepa kot božji nasmeh,”
pojasnjuje vodilo predstave režiser Zdravko Haderlap, ki je idejo zanjo dobil pri umetnostnem zgodovinarju Abyju Warburgu – njegovem atlasu podob, spominski knjigi zahodne civilizacije in zgodbi o fantomih za odrasle ljudi. Prakoroški biro, ko se je poimenovala umetniška skupina, pa želi pristaviti svoj mozaik podob, gledaliških slik in sličic in prispevati v spominsko knjigo blaznosti odraslih ljudi.
Posebno vlogo v predstavi ima tudi samo prizorišče Kulturni dom Cingelc, muzej, nekoč Sokolski dom oziroma telovadnica – z več kot 110-letno zgodovino in zanimivom odrom, zaveso, na kateri je slika v olju ustoličevanja koroških knezov.
“Prostor je bil izziv. Kaj se lahko vanj postavi zunaj tradicionalnih prireditev, ki potekajo v tem domu. To je bila tudi iztočnica. Postaviti prostor v nek drug kontekst.”
Kostumi Prakorošcev, drugačni kot nenavadni ne morejo biti. Ekipa je zbrana na osnovi javnega poziva z vseh vetrov, ki na avstrijskem Koroškem vedno pihajo, pojasnjuje Zdravko Haderlap. Na predstavo pa vabi tudi z razglednicami, na katerih lahko preberemo, da Koroška ljubi Dunaj, odpušča Bavarski in se požvižga na Slovenijo. Premiera predstave Božji nasmeh bo v Borovljah, v kulturnem domu Cingelc Trate, v četrtek 17.3. 2016 ob 20.00, ponovitve sledijo 19. in 20. ter od 28. do 31. marca.
Vse najboljše Miroslav Košuta!
Angažirani pesnik Trsta in ljubezni, življenjsko razpet med morjem, Krasom in Ljubljano, je 11. marca obhajal okrogli življenjski jubilej – 80. rojstni dan. Ob tem je v pogovoru z Mirjam Muženič pogledal nazaj in seštel vsa resnična doživetja. Mornar na kozi je naslov avtobiografije, ki je prav na njegov rojstni dan izšla pri Mladinski knjigi in v kateri avtor, prejemnik številnih nagrad, tudi Prešernove, oživlja spomine na svoje otroštvo in mladost.
“Skušal sem zapolniti vrzeli med posameznimi poglavji, ki so zgodbe mojega življenja. Tisti, katerih spominski prebliski, ki jih ni toliko, kot bi si jih človek želel.”
Miroslav Košuta je bil vrsto let tesno povezan s Slovenskih stalnim gledališčem v Trstu, najprej kot dramaturg nato kot ravnatelj in umetniški vodja. Te dni so se člani SSG predstavili z novo predstavo – sedmo v letošnji sezoni – Molierovim Amfitrionom, ki ga je režirala Renata Vidič in kritično osvetlila razmere v samem gledališču:
“V gledališču delamo ljudje za ljudi, pozablja pa se na človeka. To je grozljivo. Razmere se katastrofalne. Ljudi je premalo za vse, kar se v tem gledališču dela.”
Premiera je gledalcem ob zgodbi boga Jupitra, ki se spusti na zemljo samo za potešitev svojega sla, ponudila vedno sodobno in aktualno vprašanje oblastnikov, odnosa podrejenosti in ponižnosti.
“Dokler bomo molčali in ne govorili, ne bomo nič spremenili. Samo pogovor o aktualnih družbenih, socialnih vprašanjih lahko prinese rešitev. Če se bomo delali, da problem ne obstaja, ga tudi ne bomo rešili.”
Celoten prispevek Mirjam Muženič lahko slišite v oddaji Sotočja (14.3.2016)
Od izumov Nikole Tesle do prvega reškega torpeda
V preddverju reškega Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja (PZMHP) je te dni na ogled mednarodna razstava s področja tehnične in industrijske dediščine, posvečena Nikoli Tesli ob 160. obletnici njegovega rojstva, ter Ivanu Luppisu ob 150. obletnici proizvodnje orožja – prvega torpeda na Reki. Njegova uporaba je – kljub začetno napovedani “obrambni funkciji” -, povzročila smrt številnih žrtev, v mestu in okolici pa spodbudila razvoj industrije in tehnologije, ki sta slabo vest prali s poznejšimi donacijami v dobrodelne namene, v oddaji Sotočja poroča Marjana Mirković.
Gre za skupno postavitev gradiva muzejske tehnične zbirke (PZMHP), Tehniškega muzeja Slovenije in Zveze za tehnično kulturo z Reke, ki je z razstavo počastila tudi svoj jubilej, 70 let delovanja. Da gre za resnično dobro sodelovanje med muzejema, se strinja tudi skrbnik tehnične zbirke v reškem muzeju, kustos Ivo Mileusnić:
“Letos smo prvič pripravili skupno razstavo, v soorganizaciji z reško Zvezo za tehnično kulturo, Tehniškim muzejem Slovenije in našim muzejem… Za največji del ter tudi postavitev in zasnovo je zaslužna reška Zveza za tehnično kulturo; medtem ko je del o Nikoli Tesli, pripravil Tehniški muzej Slovenije, in tudi prinesel dragocene eksponate, ki prikazujejo določene njegove izume. Mi pa smo z eksponati tehnične dediščine Primorsko-goranske županije in Reke dopolnili zbirko reške Zveze za tehnično kulturo.”
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Odprta vrata dvojezične šole na Gornjem Seniku, na sončno energijo v Železni Kapli, z Božjim nasmehom v Borovljah, z jubilantom Miroslavom Košuto in Molierovim Amfitrionom v Trstu do praznovanja tehničnih izumov na Reki
Z odprtimi vrati do več učencev
Na gornjeseniški dvojezični šoli so pred aprilskim vpisom predstavili svoje delovanje in možnosti, ki jih ponuja dvojezični pouk, da bi spodbudili starše k vpisu otrok. Letos namreč konča osemletno izobraževanje 12 učenk in učencev, tako da bo prihodnje leto število učencev verjetno nižje, kot je v tem šolskem letu, ravnateljica Ildika Dončec Treiber pojasnjuje Silvi Eöry. Veseli bi bili, dodaja, če bi se vpisalo vsaj osem prvošolčkov. Štirim, ki že obiskujejo predšolsko vzgojo, bi se lahko pridružilo še kar nekaj najmlajših učencev.
Vse bolj zelena Železna Kapla
Svoj prispevek k varovanju okolja je te dni s fotovoltaičnima elektrarnama dala občina Železna Kapla, ki se ponaša z več priznanji in nagradami na področju okoljevarstvenih projektov. V tokratni projekt je aktivno vključila občane, ki lahko kupijo sončne celice. Gre za zeleno zasebno javno partnerstvo, v tokratnih Sotočjih pojasnjuje podžupan Železne Kaple Gabriel Hribar. Ne le v Sloveniji, tudi v Avstriji občine nimajo denarja za financiranje velikih projektov:
“Iskali smo možnost, kako izpeljati večje projekte brez javnega denarja občine. Uspelo nam je s podjetjem, ki namešča fotovoltaične naprave in s sodelovanjem občanom.”
Občina je tako za solarna parka oziroma sončni elektrarni namenila strehe svojih stavb, podjetje pa je na njih namestilo 1300 m² sončnih celic oziroma 800 panelov, ki so jih lahko občani kupili in tako sodelovali pri prodaji električne energije ob zagotovljenem 3,2 % donosu.
“To je sanjska vrednost, ki je danes ne moreš dobiti na nobeni banki. Hkrati pa se izognejo tudi plačilu davka na obresti. Občani imajo tako sijajno možnost, da svoj denar lepo in varno naložijo, saj so pogodbe sklenjene z državno agencijo.”
Gabriel Hribar ob tem ponosno pove, da bodo tako zmanjšali izpuste CO2 kar za 170.000 kg na leto. Prepričan pa je tudi, da je pomembno povečati občutljivost ljudi in okrepiti njihovo zavest za varovanje okolja. Pri tem je lahko pomemben tudi naziv Zelena prestolnica, s katerim se ponaša Ljubljana. Železna Kapla je z aktivno okoljevarstveno politiko začela z županovanjem Franca Jožefa Smrtnika, ko so, pojasnjuje zdajšnji podžupan Garbriel Hribar, predsednik Enotne liste, začeli s pogovori o prihodnosti,. In tam so dobili marsikatero zanimivo idejo. Da so tudi občani s takšno politiko zadovoljni, pa dokazujejo tudi rezultati volitev, kjer je bil F. J. Smrtnik drugič izvoljen za župana.
Celoten pogovor z Gabrielom Hribarjem lahko slišitev v tokratni oddaji.
Božji nasmeh
Koreograf in režiser Zdravko Haderlap, rojen v železni Kapli, sodi med uveljavljene umetnike, ki s svojimi projekti vedno znova preseneča in navdušuje. Te dni smo ga zmotili v Borovljah, kjer pripravlja predstavo Božji nasmeh.
“Gre za avstrijsko Koroško, ki je utihnila. To je zadnji poskus, da damo Koroški še en glas preden vse zamre.”
Razlog so seveda politične razmere, pojasnjuje, v povojni dobi. Ta generacija je bolj ali manj že izumrla. Tu so še zelo pereče finančne težave, zaradi katerih bodo morale dolgove vračati prihodnje generacije.
“Kdorkoli se bo izobraževal, bo zapustil ta podeželski kraj in mi se bomo ukvarjali samo še z odplačevanjem dolgov. Kar nam bo še ostalo pa bo lepa narava. Tako lepa kot božji nasmeh,”
pojasnjuje vodilo predstave režiser Zdravko Haderlap, ki je idejo zanjo dobil pri umetnostnem zgodovinarju Abyju Warburgu – njegovem atlasu podob, spominski knjigi zahodne civilizacije in zgodbi o fantomih za odrasle ljudi. Prakoroški biro, ko se je poimenovala umetniška skupina, pa želi pristaviti svoj mozaik podob, gledaliških slik in sličic in prispevati v spominsko knjigo blaznosti odraslih ljudi.
Posebno vlogo v predstavi ima tudi samo prizorišče Kulturni dom Cingelc, muzej, nekoč Sokolski dom oziroma telovadnica – z več kot 110-letno zgodovino in zanimivom odrom, zaveso, na kateri je slika v olju ustoličevanja koroških knezov.
“Prostor je bil izziv. Kaj se lahko vanj postavi zunaj tradicionalnih prireditev, ki potekajo v tem domu. To je bila tudi iztočnica. Postaviti prostor v nek drug kontekst.”
Kostumi Prakorošcev, drugačni kot nenavadni ne morejo biti. Ekipa je zbrana na osnovi javnega poziva z vseh vetrov, ki na avstrijskem Koroškem vedno pihajo, pojasnjuje Zdravko Haderlap. Na predstavo pa vabi tudi z razglednicami, na katerih lahko preberemo, da Koroška ljubi Dunaj, odpušča Bavarski in se požvižga na Slovenijo. Premiera predstave Božji nasmeh bo v Borovljah, v kulturnem domu Cingelc Trate, v četrtek 17.3. 2016 ob 20.00, ponovitve sledijo 19. in 20. ter od 28. do 31. marca.
Vse najboljše Miroslav Košuta!
Angažirani pesnik Trsta in ljubezni, življenjsko razpet med morjem, Krasom in Ljubljano, je 11. marca obhajal okrogli življenjski jubilej – 80. rojstni dan. Ob tem je v pogovoru z Mirjam Muženič pogledal nazaj in seštel vsa resnična doživetja. Mornar na kozi je naslov avtobiografije, ki je prav na njegov rojstni dan izšla pri Mladinski knjigi in v kateri avtor, prejemnik številnih nagrad, tudi Prešernove, oživlja spomine na svoje otroštvo in mladost.
“Skušal sem zapolniti vrzeli med posameznimi poglavji, ki so zgodbe mojega življenja. Tisti, katerih spominski prebliski, ki jih ni toliko, kot bi si jih človek želel.”
Miroslav Košuta je bil vrsto let tesno povezan s Slovenskih stalnim gledališčem v Trstu, najprej kot dramaturg nato kot ravnatelj in umetniški vodja. Te dni so se člani SSG predstavili z novo predstavo – sedmo v letošnji sezoni – Molierovim Amfitrionom, ki ga je režirala Renata Vidič in kritično osvetlila razmere v samem gledališču:
“V gledališču delamo ljudje za ljudi, pozablja pa se na človeka. To je grozljivo. Razmere se katastrofalne. Ljudi je premalo za vse, kar se v tem gledališču dela.”
Premiera je gledalcem ob zgodbi boga Jupitra, ki se spusti na zemljo samo za potešitev svojega sla, ponudila vedno sodobno in aktualno vprašanje oblastnikov, odnosa podrejenosti in ponižnosti.
“Dokler bomo molčali in ne govorili, ne bomo nič spremenili. Samo pogovor o aktualnih družbenih, socialnih vprašanjih lahko prinese rešitev. Če se bomo delali, da problem ne obstaja, ga tudi ne bomo rešili.”
Celoten prispevek Mirjam Muženič lahko slišite v oddaji Sotočja (14.3.2016)
Od izumov Nikole Tesle do prvega reškega torpeda
V preddverju reškega Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja (PZMHP) je te dni na ogled mednarodna razstava s področja tehnične in industrijske dediščine, posvečena Nikoli Tesli ob 160. obletnici njegovega rojstva, ter Ivanu Luppisu ob 150. obletnici proizvodnje orožja – prvega torpeda na Reki. Njegova uporaba je – kljub začetno napovedani “obrambni funkciji” -, povzročila smrt številnih žrtev, v mestu in okolici pa spodbudila razvoj industrije in tehnologije, ki sta slabo vest prali s poznejšimi donacijami v dobrodelne namene, v oddaji Sotočja poroča Marjana Mirković.
Gre za skupno postavitev gradiva muzejske tehnične zbirke (PZMHP), Tehniškega muzeja Slovenije in Zveze za tehnično kulturo z Reke, ki je z razstavo počastila tudi svoj jubilej, 70 let delovanja. Da gre za resnično dobro sodelovanje med muzejema, se strinja tudi skrbnik tehnične zbirke v reškem muzeju, kustos Ivo Mileusnić:
“Letos smo prvič pripravili skupno razstavo, v soorganizaciji z reško Zvezo za tehnično kulturo, Tehniškim muzejem Slovenije in našim muzejem… Za največji del ter tudi postavitev in zasnovo je zaslužna reška Zveza za tehnično kulturo; medtem ko je del o Nikoli Tesli, pripravil Tehniški muzej Slovenije, in tudi prinesel dragocene eksponate, ki prikazujejo določene njegove izume. Mi pa smo z eksponati tehnične dediščine Primorsko-goranske županije in Reke dopolnili zbirko reške Zveze za tehnično kulturo.”
Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?
Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.
Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!
Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.
Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo?
Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.
Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.
»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.
Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?
Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.
Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.
Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?
Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
Neveljaven email naslov