Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odprta vrata dvojezične šole na Gornjem Seniku, na sončno energijo v Železni Kapli, z Božjim nasmehom v Borovljah, z jubilantom Miroslavom Košuto in Molierovim Amfitrionom v Trstu do praznovanja tehničnih izumov na Reki
Z odprtimi vrati do več učencev
Na gornjeseniški dvojezični šoli so pred aprilskim vpisom predstavili svoje delovanje in možnosti, ki jih ponuja dvojezični pouk, da bi spodbudili starše k vpisu otrok. Letos namreč konča osemletno izobraževanje 12 učenk in učencev, tako da bo prihodnje leto število učencev verjetno nižje, kot je v tem šolskem letu, ravnateljica Ildika Dončec Treiber pojasnjuje Silvi Eöry. Veseli bi bili, dodaja, če bi se vpisalo vsaj osem prvošolčkov. Štirim, ki že obiskujejo predšolsko vzgojo, bi se lahko pridružilo še kar nekaj najmlajših učencev.
Vse bolj zelena Železna Kapla
Svoj prispevek k varovanju okolja je te dni s fotovoltaičnima elektrarnama dala občina Železna Kapla, ki se ponaša z več priznanji in nagradami na področju okoljevarstvenih projektov. V tokratni projekt je aktivno vključila občane, ki lahko kupijo sončne celice. Gre za zeleno zasebno javno partnerstvo, v tokratnih Sotočjih pojasnjuje podžupan Železne Kaple Gabriel Hribar. Ne le v Sloveniji, tudi v Avstriji občine nimajo denarja za financiranje velikih projektov:
“Iskali smo možnost, kako izpeljati večje projekte brez javnega denarja občine. Uspelo nam je s podjetjem, ki namešča fotovoltaične naprave in s sodelovanjem občanom.”
Občina je tako za solarna parka oziroma sončni elektrarni namenila strehe svojih stavb, podjetje pa je na njih namestilo 1300 m² sončnih celic oziroma 800 panelov, ki so jih lahko občani kupili in tako sodelovali pri prodaji električne energije ob zagotovljenem 3,2 % donosu.
“To je sanjska vrednost, ki je danes ne moreš dobiti na nobeni banki. Hkrati pa se izognejo tudi plačilu davka na obresti. Občani imajo tako sijajno možnost, da svoj denar lepo in varno naložijo, saj so pogodbe sklenjene z državno agencijo.”
Gabriel Hribar ob tem ponosno pove, da bodo tako zmanjšali izpuste CO2 kar za 170.000 kg na leto. Prepričan pa je tudi, da je pomembno povečati občutljivost ljudi in okrepiti njihovo zavest za varovanje okolja. Pri tem je lahko pomemben tudi naziv Zelena prestolnica, s katerim se ponaša Ljubljana. Železna Kapla je z aktivno okoljevarstveno politiko začela z županovanjem Franca Jožefa Smrtnika, ko so, pojasnjuje zdajšnji podžupan Garbriel Hribar, predsednik Enotne liste, začeli s pogovori o prihodnosti,. In tam so dobili marsikatero zanimivo idejo. Da so tudi občani s takšno politiko zadovoljni, pa dokazujejo tudi rezultati volitev, kjer je bil F. J. Smrtnik drugič izvoljen za župana.
Celoten pogovor z Gabrielom Hribarjem lahko slišitev v tokratni oddaji.
Božji nasmeh
Koreograf in režiser Zdravko Haderlap, rojen v železni Kapli, sodi med uveljavljene umetnike, ki s svojimi projekti vedno znova preseneča in navdušuje. Te dni smo ga zmotili v Borovljah, kjer pripravlja predstavo Božji nasmeh.
“Gre za avstrijsko Koroško, ki je utihnila. To je zadnji poskus, da damo Koroški še en glas preden vse zamre.”
Razlog so seveda politične razmere, pojasnjuje, v povojni dobi. Ta generacija je bolj ali manj že izumrla. Tu so še zelo pereče finančne težave, zaradi katerih bodo morale dolgove vračati prihodnje generacije.
“Kdorkoli se bo izobraževal, bo zapustil ta podeželski kraj in mi se bomo ukvarjali samo še z odplačevanjem dolgov. Kar nam bo še ostalo pa bo lepa narava. Tako lepa kot božji nasmeh,”
pojasnjuje vodilo predstave režiser Zdravko Haderlap, ki je idejo zanjo dobil pri umetnostnem zgodovinarju Abyju Warburgu – njegovem atlasu podob, spominski knjigi zahodne civilizacije in zgodbi o fantomih za odrasle ljudi. Prakoroški biro, ko se je poimenovala umetniška skupina, pa želi pristaviti svoj mozaik podob, gledaliških slik in sličic in prispevati v spominsko knjigo blaznosti odraslih ljudi.
Posebno vlogo v predstavi ima tudi samo prizorišče Kulturni dom Cingelc, muzej, nekoč Sokolski dom oziroma telovadnica – z več kot 110-letno zgodovino in zanimivom odrom, zaveso, na kateri je slika v olju ustoličevanja koroških knezov.
“Prostor je bil izziv. Kaj se lahko vanj postavi zunaj tradicionalnih prireditev, ki potekajo v tem domu. To je bila tudi iztočnica. Postaviti prostor v nek drug kontekst.”
Kostumi Prakorošcev, drugačni kot nenavadni ne morejo biti. Ekipa je zbrana na osnovi javnega poziva z vseh vetrov, ki na avstrijskem Koroškem vedno pihajo, pojasnjuje Zdravko Haderlap. Na predstavo pa vabi tudi z razglednicami, na katerih lahko preberemo, da Koroška ljubi Dunaj, odpušča Bavarski in se požvižga na Slovenijo. Premiera predstave Božji nasmeh bo v Borovljah, v kulturnem domu Cingelc Trate, v četrtek 17.3. 2016 ob 20.00, ponovitve sledijo 19. in 20. ter od 28. do 31. marca.
Vse najboljše Miroslav Košuta!
Angažirani pesnik Trsta in ljubezni, življenjsko razpet med morjem, Krasom in Ljubljano, je 11. marca obhajal okrogli življenjski jubilej – 80. rojstni dan. Ob tem je v pogovoru z Mirjam Muženič pogledal nazaj in seštel vsa resnična doživetja. Mornar na kozi je naslov avtobiografije, ki je prav na njegov rojstni dan izšla pri Mladinski knjigi in v kateri avtor, prejemnik številnih nagrad, tudi Prešernove, oživlja spomine na svoje otroštvo in mladost.
“Skušal sem zapolniti vrzeli med posameznimi poglavji, ki so zgodbe mojega življenja. Tisti, katerih spominski prebliski, ki jih ni toliko, kot bi si jih človek želel.”
Miroslav Košuta je bil vrsto let tesno povezan s Slovenskih stalnim gledališčem v Trstu, najprej kot dramaturg nato kot ravnatelj in umetniški vodja. Te dni so se člani SSG predstavili z novo predstavo – sedmo v letošnji sezoni – Molierovim Amfitrionom, ki ga je režirala Renata Vidič in kritično osvetlila razmere v samem gledališču:
“V gledališču delamo ljudje za ljudi, pozablja pa se na človeka. To je grozljivo. Razmere se katastrofalne. Ljudi je premalo za vse, kar se v tem gledališču dela.”
Premiera je gledalcem ob zgodbi boga Jupitra, ki se spusti na zemljo samo za potešitev svojega sla, ponudila vedno sodobno in aktualno vprašanje oblastnikov, odnosa podrejenosti in ponižnosti.
“Dokler bomo molčali in ne govorili, ne bomo nič spremenili. Samo pogovor o aktualnih družbenih, socialnih vprašanjih lahko prinese rešitev. Če se bomo delali, da problem ne obstaja, ga tudi ne bomo rešili.”
Celoten prispevek Mirjam Muženič lahko slišite v oddaji Sotočja (14.3.2016)
Od izumov Nikole Tesle do prvega reškega torpeda
V preddverju reškega Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja (PZMHP) je te dni na ogled mednarodna razstava s področja tehnične in industrijske dediščine, posvečena Nikoli Tesli ob 160. obletnici njegovega rojstva, ter Ivanu Luppisu ob 150. obletnici proizvodnje orožja – prvega torpeda na Reki. Njegova uporaba je – kljub začetno napovedani “obrambni funkciji” -, povzročila smrt številnih žrtev, v mestu in okolici pa spodbudila razvoj industrije in tehnologije, ki sta slabo vest prali s poznejšimi donacijami v dobrodelne namene, v oddaji Sotočja poroča Marjana Mirković.
Gre za skupno postavitev gradiva muzejske tehnične zbirke (PZMHP), Tehniškega muzeja Slovenije in Zveze za tehnično kulturo z Reke, ki je z razstavo počastila tudi svoj jubilej, 70 let delovanja. Da gre za resnično dobro sodelovanje med muzejema, se strinja tudi skrbnik tehnične zbirke v reškem muzeju, kustos Ivo Mileusnić:
“Letos smo prvič pripravili skupno razstavo, v soorganizaciji z reško Zvezo za tehnično kulturo, Tehniškim muzejem Slovenije in našim muzejem… Za največji del ter tudi postavitev in zasnovo je zaslužna reška Zveza za tehnično kulturo; medtem ko je del o Nikoli Tesli, pripravil Tehniški muzej Slovenije, in tudi prinesel dragocene eksponate, ki prikazujejo določene njegove izume. Mi pa smo z eksponati tehnične dediščine Primorsko-goranske županije in Reke dopolnili zbirko reške Zveze za tehnično kulturo.”
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Odprta vrata dvojezične šole na Gornjem Seniku, na sončno energijo v Železni Kapli, z Božjim nasmehom v Borovljah, z jubilantom Miroslavom Košuto in Molierovim Amfitrionom v Trstu do praznovanja tehničnih izumov na Reki
Z odprtimi vrati do več učencev
Na gornjeseniški dvojezični šoli so pred aprilskim vpisom predstavili svoje delovanje in možnosti, ki jih ponuja dvojezični pouk, da bi spodbudili starše k vpisu otrok. Letos namreč konča osemletno izobraževanje 12 učenk in učencev, tako da bo prihodnje leto število učencev verjetno nižje, kot je v tem šolskem letu, ravnateljica Ildika Dončec Treiber pojasnjuje Silvi Eöry. Veseli bi bili, dodaja, če bi se vpisalo vsaj osem prvošolčkov. Štirim, ki že obiskujejo predšolsko vzgojo, bi se lahko pridružilo še kar nekaj najmlajših učencev.
Vse bolj zelena Železna Kapla
Svoj prispevek k varovanju okolja je te dni s fotovoltaičnima elektrarnama dala občina Železna Kapla, ki se ponaša z več priznanji in nagradami na področju okoljevarstvenih projektov. V tokratni projekt je aktivno vključila občane, ki lahko kupijo sončne celice. Gre za zeleno zasebno javno partnerstvo, v tokratnih Sotočjih pojasnjuje podžupan Železne Kaple Gabriel Hribar. Ne le v Sloveniji, tudi v Avstriji občine nimajo denarja za financiranje velikih projektov:
“Iskali smo možnost, kako izpeljati večje projekte brez javnega denarja občine. Uspelo nam je s podjetjem, ki namešča fotovoltaične naprave in s sodelovanjem občanom.”
Občina je tako za solarna parka oziroma sončni elektrarni namenila strehe svojih stavb, podjetje pa je na njih namestilo 1300 m² sončnih celic oziroma 800 panelov, ki so jih lahko občani kupili in tako sodelovali pri prodaji električne energije ob zagotovljenem 3,2 % donosu.
“To je sanjska vrednost, ki je danes ne moreš dobiti na nobeni banki. Hkrati pa se izognejo tudi plačilu davka na obresti. Občani imajo tako sijajno možnost, da svoj denar lepo in varno naložijo, saj so pogodbe sklenjene z državno agencijo.”
Gabriel Hribar ob tem ponosno pove, da bodo tako zmanjšali izpuste CO2 kar za 170.000 kg na leto. Prepričan pa je tudi, da je pomembno povečati občutljivost ljudi in okrepiti njihovo zavest za varovanje okolja. Pri tem je lahko pomemben tudi naziv Zelena prestolnica, s katerim se ponaša Ljubljana. Železna Kapla je z aktivno okoljevarstveno politiko začela z županovanjem Franca Jožefa Smrtnika, ko so, pojasnjuje zdajšnji podžupan Garbriel Hribar, predsednik Enotne liste, začeli s pogovori o prihodnosti,. In tam so dobili marsikatero zanimivo idejo. Da so tudi občani s takšno politiko zadovoljni, pa dokazujejo tudi rezultati volitev, kjer je bil F. J. Smrtnik drugič izvoljen za župana.
Celoten pogovor z Gabrielom Hribarjem lahko slišitev v tokratni oddaji.
Božji nasmeh
Koreograf in režiser Zdravko Haderlap, rojen v železni Kapli, sodi med uveljavljene umetnike, ki s svojimi projekti vedno znova preseneča in navdušuje. Te dni smo ga zmotili v Borovljah, kjer pripravlja predstavo Božji nasmeh.
“Gre za avstrijsko Koroško, ki je utihnila. To je zadnji poskus, da damo Koroški še en glas preden vse zamre.”
Razlog so seveda politične razmere, pojasnjuje, v povojni dobi. Ta generacija je bolj ali manj že izumrla. Tu so še zelo pereče finančne težave, zaradi katerih bodo morale dolgove vračati prihodnje generacije.
“Kdorkoli se bo izobraževal, bo zapustil ta podeželski kraj in mi se bomo ukvarjali samo še z odplačevanjem dolgov. Kar nam bo še ostalo pa bo lepa narava. Tako lepa kot božji nasmeh,”
pojasnjuje vodilo predstave režiser Zdravko Haderlap, ki je idejo zanjo dobil pri umetnostnem zgodovinarju Abyju Warburgu – njegovem atlasu podob, spominski knjigi zahodne civilizacije in zgodbi o fantomih za odrasle ljudi. Prakoroški biro, ko se je poimenovala umetniška skupina, pa želi pristaviti svoj mozaik podob, gledaliških slik in sličic in prispevati v spominsko knjigo blaznosti odraslih ljudi.
Posebno vlogo v predstavi ima tudi samo prizorišče Kulturni dom Cingelc, muzej, nekoč Sokolski dom oziroma telovadnica – z več kot 110-letno zgodovino in zanimivom odrom, zaveso, na kateri je slika v olju ustoličevanja koroških knezov.
“Prostor je bil izziv. Kaj se lahko vanj postavi zunaj tradicionalnih prireditev, ki potekajo v tem domu. To je bila tudi iztočnica. Postaviti prostor v nek drug kontekst.”
Kostumi Prakorošcev, drugačni kot nenavadni ne morejo biti. Ekipa je zbrana na osnovi javnega poziva z vseh vetrov, ki na avstrijskem Koroškem vedno pihajo, pojasnjuje Zdravko Haderlap. Na predstavo pa vabi tudi z razglednicami, na katerih lahko preberemo, da Koroška ljubi Dunaj, odpušča Bavarski in se požvižga na Slovenijo. Premiera predstave Božji nasmeh bo v Borovljah, v kulturnem domu Cingelc Trate, v četrtek 17.3. 2016 ob 20.00, ponovitve sledijo 19. in 20. ter od 28. do 31. marca.
Vse najboljše Miroslav Košuta!
Angažirani pesnik Trsta in ljubezni, življenjsko razpet med morjem, Krasom in Ljubljano, je 11. marca obhajal okrogli življenjski jubilej – 80. rojstni dan. Ob tem je v pogovoru z Mirjam Muženič pogledal nazaj in seštel vsa resnična doživetja. Mornar na kozi je naslov avtobiografije, ki je prav na njegov rojstni dan izšla pri Mladinski knjigi in v kateri avtor, prejemnik številnih nagrad, tudi Prešernove, oživlja spomine na svoje otroštvo in mladost.
“Skušal sem zapolniti vrzeli med posameznimi poglavji, ki so zgodbe mojega življenja. Tisti, katerih spominski prebliski, ki jih ni toliko, kot bi si jih človek želel.”
Miroslav Košuta je bil vrsto let tesno povezan s Slovenskih stalnim gledališčem v Trstu, najprej kot dramaturg nato kot ravnatelj in umetniški vodja. Te dni so se člani SSG predstavili z novo predstavo – sedmo v letošnji sezoni – Molierovim Amfitrionom, ki ga je režirala Renata Vidič in kritično osvetlila razmere v samem gledališču:
“V gledališču delamo ljudje za ljudi, pozablja pa se na človeka. To je grozljivo. Razmere se katastrofalne. Ljudi je premalo za vse, kar se v tem gledališču dela.”
Premiera je gledalcem ob zgodbi boga Jupitra, ki se spusti na zemljo samo za potešitev svojega sla, ponudila vedno sodobno in aktualno vprašanje oblastnikov, odnosa podrejenosti in ponižnosti.
“Dokler bomo molčali in ne govorili, ne bomo nič spremenili. Samo pogovor o aktualnih družbenih, socialnih vprašanjih lahko prinese rešitev. Če se bomo delali, da problem ne obstaja, ga tudi ne bomo rešili.”
Celoten prispevek Mirjam Muženič lahko slišite v oddaji Sotočja (14.3.2016)
Od izumov Nikole Tesle do prvega reškega torpeda
V preddverju reškega Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja (PZMHP) je te dni na ogled mednarodna razstava s področja tehnične in industrijske dediščine, posvečena Nikoli Tesli ob 160. obletnici njegovega rojstva, ter Ivanu Luppisu ob 150. obletnici proizvodnje orožja – prvega torpeda na Reki. Njegova uporaba je – kljub začetno napovedani “obrambni funkciji” -, povzročila smrt številnih žrtev, v mestu in okolici pa spodbudila razvoj industrije in tehnologije, ki sta slabo vest prali s poznejšimi donacijami v dobrodelne namene, v oddaji Sotočja poroča Marjana Mirković.
Gre za skupno postavitev gradiva muzejske tehnične zbirke (PZMHP), Tehniškega muzeja Slovenije in Zveze za tehnično kulturo z Reke, ki je z razstavo počastila tudi svoj jubilej, 70 let delovanja. Da gre za resnično dobro sodelovanje med muzejema, se strinja tudi skrbnik tehnične zbirke v reškem muzeju, kustos Ivo Mileusnić:
“Letos smo prvič pripravili skupno razstavo, v soorganizaciji z reško Zvezo za tehnično kulturo, Tehniškim muzejem Slovenije in našim muzejem… Za največji del ter tudi postavitev in zasnovo je zaslužna reška Zveza za tehnično kulturo; medtem ko je del o Nikoli Tesli, pripravil Tehniški muzej Slovenije, in tudi prinesel dragocene eksponate, ki prikazujejo določene njegove izume. Mi pa smo z eksponati tehnične dediščine Primorsko-goranske županije in Reke dopolnili zbirko reške Zveze za tehnično kulturo.”
Velika vojna, ki je pred stotimi leti pustošila tudi na naših tleh, je korenito posegla v usodo slovenskega naroda na Tržaškem in Goriškem. O posledicah 1. svetovne vojne za Slovence v takratni Julijski krajini se v Sotočjih pogovarjamo s tržaško Slovenko, zgodovinarko, doktorico Marto Verginello. Na poletnem srečanju smo se pridružili porabskim upokojencem, stebrom tamkajšnje slovenske manjšine. Njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa spregovori o pripravah na jesenske lokalne volitve. Na avstrijskem Koroškem te dni poteka več glasbenih delavnic. Z udeleženci se tako sprehodimo od rocka do komorne glasbe in se vmes ustavili tudi pri pevcih na Big Bang glasbeni delavnici.
V hrvaški prestolnici je v Umetniškem paviljonu na ogled razstava fotografij ene najuglednejših hrvaških fotografinj Marije Braut. Na razstavi z naslovom "Neznani Zagreb Marije Braut" so na ogled fotografije, številne prvič predstavljene, iz njenega osebnega arhiva. Življenje 85-letne umetnice slovenskih korenin je polno neverjetnih zgodb, tragedij in uspehov. Gostimo jo v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se tudi na potep po turističnih kmetijah v Furlaniji julijski krajini, zelo pomembnih za tam živečo slovensko narodno skupnost. S koroško Slovenko Matejo Kert, kulturno referentko pri Krščanski kulturni zvezi, se pogovarjamo o lutkovni in gledališki ustvarjalnosti in se v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku pridružimo šolarjem pri spoznavanju ljudskih običajev Porabja. Rojaki iz sosednjih držav vas čakajo v oddaji Sotočja
V Sotočjih tokrat preverjamo, kako je z možnostjo naročanja slovenskih učbenikov na Tržaškem. Tamkajšnja slovenska knjigarna je morala zapreti vrata, novega knjižnega središča pa še ni. Odpravili smo se na Rebrco pri Železni Kapli, kjer so se tudi letos zbrali mladi umetniki. S sodnikom, literatom in prevajalcem doktorjem Jankom Ferkom se med drugim pogovarjamo o slovenskem prevodu njegovega romana o Sarajevu z naslovom »Cesar je vojsko odposlal«. Rojak Boris Šenkinc, pobudnik projekta o kolesarskih poteh v Primorsko - goranski županiji, je povezal turizem s kolesarjenjem. V Sotočjih pa gostimo tudi porabskega Slovenca Francka Mukiča, tesno povezanega z ljudsko glasbo in Sombotelskimi spominčicami.
Sotočja so tokrat v znamenju slovenske popevke, ki je imela svoje zlato obdobje tudi na Tržaškem. Konec marca letos je Radio Koper skupaj s Slovenskim kulturnim društvom Barkovlje pri Trstu v tamkajšnji dvorani s koncertom zaznamoval 50-letnico slovenske tržaške popevke. Pobudo za festival, ki je potekal v letih 1963 in 64, je dalo Prosvetno društvo Barkovlje in po pol stoletja so na novo priredili takratne popevke. Tri generacije, ki so se srečale v Barkovljah, so obujale spomine na takratne čase in slovensko glasbeno tradicijo v Italiji. Kako je zvenela 50-letnica slovenske tržaške popevke, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Poletje je čas različnih jezikovnih taborov. Kako so jezikovne počitnice v Piranu preživljali mladi rojaki iz Porabja, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Vabimo vas tudi v edini slovenski muzej na Madžarskem. Obiskovalci muzeja Avgusta Pavla v Monoštru prihajajo z vsega sveta, manj kot lani pa jih je iz Slovenije. V oddaji gostimo koroško Slovenko Majo Haderlap, ki je nemškim bralcem približala zgodovino slovenske narodne skupnosti, in rojaka iz Furlanije julijske krajine. Kakšno je življenje mladega kmetovalca, pojasnjuje Matej Lupinc, kritičen do bolonjskega izobraževalnega sistema, v globalizaciji vidi priložnost za slovensko narodno skupnost. Dobitnik srebrne olimpijske medalje v Tokiu leta 1964, uspešni vaterpolist in rokometaš Zlatko Šimenc, rojak iz Zagreba, pa je zadovoljen. Ob vsem kar je dosegel, ima za to nedvomno veliko razlogov. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav v tokratnih Sotočjih.
Ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne se v Sotočjih tokrat posvečamo porabskim Slovencem. Tudi njih je vojna ločila od matične domovine. Porabje je po koncu vojne pripadlo Madžarski, nekoč zelo razvito območje pa je začelo nazadovati. S tržaškim Slovencem Martinom Mavrom, tajnikom Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, se pogovarjamo o mladih rojakih in njihovih športnih uspehih. Veselje zaradi ligaških napredovanj pogosto zasenčijo dodatni finančni stroški, ki si jih društva ne morejo privoščiti . V Novem mestu smo se pridružili mladim z avstrijske Koroške, ki so v okviru jezikovnih počitnic dva tedna preživeli skupaj z dolenjskimi učenci. Na gradu Grobnik pa smo prisluhnili zaključku festivala komorne glasbe, ki ga je Zdravko Pleše pripravil že četrto leto zapored. Občinstvo je bilo navdušeno.
Sotočja so tokrat predvsem v znamenju mladih rojakov iz sosednjih držav. O njih so razpravljali tudi na letošnjem vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Koliko lahko mladi danes dejansko sooblikujejo skupni slovenski prostor, nas zanima v pogovoru s Tanjo Peric, tržaško Slovenko, aktivno tudi na političnem prizorišču. Mladi so svojo dejavnost predstavili tudi na letošnji prireditvi Dobrodošli doma, ki je potekala v Škofji Loki. Vas zanima, kako so zapeli člani otroškega pevskega zbora Danica iz Šentprimoža v Podjuni? Prisluhnite oddaji. Doktor Karel Hren je eden od dveh novih ravnateljev Mohorjeve družbe iz Celovca. Prinaša v družbo, ki se ponaša kot najstarejša slovenska založba, nov veter? Tudi o tem več v Sotočjih. Predstavljamo tudi Tomaža Gržeto, glasbenega publicista, ki je zaradi študija Reko zamenjal za Ljubljano. V Monoštru pa smo si ogledali Mokre sanje mariborskega fotografa Marka Šebreka. Rojaki iz sosednjih držav vas čakajo tudi v tokratni oddaji Sotočja!
Tudi rojaki v sosednjih državah so praznovali dan državnosti. Več o skupni športno - kulturni prireditvi, ki so jo v Umagu pripravila slovenska društva v Istri, lahko slišite v Sotočjih. Avstrijsko gospodarstvo je med uspešnejšimi v Evropi. Kje je skrivnost njihovega uspeha, sprašujemo koroškega Slovenca Mirana Breznika, svetovalca za prodor podjetij na tuje trge. V oddaji gostimo mlade podjetne rojake iz Furlanije julijske krajine. Devan Jagodic, ravnatelj SLORI-ja - Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta, spregovori o izzivih inštituta po štirih desetletjih delovanja. Pridružimo pa se tudi mladim porabskim Slovencem, ki so na Gornjem Seniku pekli pice in druge podobne lokalne jedi. Katere? Prisluhnite oddaji.
Zgodovinar doktor Feliks Bister, koroški Slovenec, ki že desetletja živi na Dunaju, je raziskoval tudi življenje in delo Antona Korošca. Ob bližajoči se 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne pojasnjuje, kako usodne so bile posledice vojne za koroške Slovence. Odpravili smo se v reški arhiv, kjer je na ogled razstava z naslovom Mejna grofija Istra v 1. svetovni vojni. Slovensko stalno gledališče v Trstu ima novega umetniškega koordinatorja Eduarda Milerja. Nasledil bo Diano Koloini, ki zaradi odnosa vodilnih do tega gledališča iz Trsta odhaja razočarana. Razočarane pa niso bile rojakinje iz Porabja, ki so na delavnici v Hiši jabolk na Gornjem Seniku spoznavale skrivnosti priprave marmelade, kompotov in zavitkov, rétašev, kot jim pravijo porabski Slovenci. Recept zanje lahko slišite v Sotočjih.
Slovenci v Italiji bodo skladno z zaščitnim zakonom iz Rima letos dobili dobrih 5,4 milijona evrov. Predlagana razdelitev denarja in načrti za spremembe financiranja pa že dvigujejo prah. Podrobneje o tem v tokratnih Sotočjih. Pozornost tokrat posvečamo avstrijskemu pravnemu redu in spoštovanju pravic slovenske narodne skupnosti. Odpravili smo se v Geopark Karavanke, ki povezuje slovensko in avstrijsko Koroško. Člane kulturnega in turističnega društva Andovci smo pospremili na pot od Malega Triglava v Porabju do vznožja Triglava in se spomnili slovenskih športnikov na Hrvaškem. Na pobudo Slovenskega doma v Zagrebu je nastala tretja iz serije monografij o pomembnih ljudeh slovenskega rodu, ki so zaznamovali hrvaško zgodovino. Po gledaliških in likovnih umetnikih so zdaj svojo knjigo dobili tudi športniki. Podrobnosti slišite v oddaji Sotočja!
Štefan Merkač je pri koroški deželni vladi zadolžen za pripravo načrta energetskega preobrata. O ambicioznih okoljevarstvenih ciljih in poti do njihove uresničitve pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Na obisku v Porabju smo se pridružili bodočim učiteljem v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem. S strokovnim slavističnim simpozijem na Opčinah pri Trstu so strokovnjaki počastili bližajoči se 90. rojstni dan slovenskega literata Alojza Rebule. O njegovem delu in pomenu za slovensko literaturo lahko več slišite v tokratni oddaji. Gostimo pa tudi umetniško družino Zelenko, zaslužno za oživitev istrskega mesteca Grožnjan, mesta umetnikov, ki praznuje 50-letnico.
Sotočja so tokrat precej politično obarvana. Gostimo namreč bodočo evropsko poslanko Angeliko Mlinar, koroško Slovenko, ki se bo med drugim v Bruslju, kot pravi, zavzemala tudi za več neposredne demokracije v evropski uniji. O prvih vtisih po začetku mandata v Budimpešti pripoveduje Erika Köleš Kiš, prva zagovornica slovenske manjšine v madžarskem parlamentu. Rojaki na tržaškem in goriškem so zadovoljni z rezultati občinskih volitev, ki so potekale hkrati z evropskimi. Tamkajšnje dvojezične občine bodo namreč tudi v prihodnje vodili župani iz vrst Slovencev. Manj spodbudni so bili rezultati v Benečiji in Reziji. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Odpravili pa smo se še Buzet, kjer so se skupaj z društvom Lipa predstavili učenci dopolnilnega pouka slovenščine z Reke, Pulja, Buzeta in Čabra.
V Sotočjih se tokrat nismo mogli izogniti volitvam v Evropski parlament. Rojaki na Hrvaškem so nezadovoljni, ne le zaradi slabe obveščenosti temveč tudi zaradi nezainteresiranosti političnih strank za njihove glasove. Nekdanji novinar in urednik Bojan Brezigar, novi predsednik izdajatelja Primorskega dnevnika, ocenjuje, da so razmere na dnevniku zelo kritične, vendar nevarnosti, da bi propadel, ni. Prav tako pa ni več možnosti za dodatno zmanjševanje stroškov. Kje so torej možne rešitve, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Več o načrtih koroškega avtobusnega podjetja, ki je uvedlo redno avtobusno povezavo med Celovcem in Ljubljano, pove Mirko Zeichen-Picej, poslovodja avtobusnega holdinga. Pridružili pa smo se tudi porabskim upokojencem na kolesarskemu izletu v Sakalovce. Povabimo pa vas tudi na avstrijsko slovensko potujočo razstavo Sledi/Spuren ob 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne.
Za delovanje slovenskih organizacij v zamejstvu je v letošnjem proračunu namenjenih skoraj petina manj denarja kot lani. Kaj to konkretno pomeni, je postalo jasno šele zdaj, ko je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu denar razdelil posameznim organizacijam. Največ kritik prihaja iz vrst Slovencev v Italiji. Kako naprej, nas bo zanimalo v tokratnih Sotočjih. O življenju na Tržaškem se pogovarjamo z režiserjem in pisateljem Igorjem Pisonom, predstavnikom mlajše generacije tržaških Slovencev. Doktorica Karmen Delač Petković spregovori o pripravi Goranskega biografskega leksikona in sodelovanju s Slovenci na Hrvaškem. Porabski Slovenci in pomurski Madžari so skupaj pripravili izobraževalni projekt, zelo pomemben za obe narodni skupnosti. Odpravili smo se tudi v Šentandraž v Labotski dolini, kjer je potekal letošnji kulturni teden koroških Slovencev.
Učitelji slovenskega jezika na zamejskih šolah so se tokrat srečali na Reki, na osnovni šoli Pečine, kjer pouk slovenščine poteka že od leta 2006. Na Petanjcih so se na prireditvi »Jambori spominov in dobrega sosedstva« letos predstavili porabski Slovenci in Slovenci iz Radgonskega kota. Tradicionalno na prireditvi posadijo tudi drevo; porabski Slovenci so tako zasadili hrast, Slovenci iz Radgonskega kota pa sekvojo. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se tudi »po koroških poteh«. Tako je namreč naslov dopolnjenega in posodobljenega kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Janka Zerzerja in se pridružili praznovanju 50-letnico deželnega studia RAI-a v Trstu, katerega sestavni del so tudi slovenski programi. Iz Trsta prihaja tudi Igor Pison, režiser predstave Angel pozabe v ljubljanski Mali Drami, nastale po zelo uspešnem romanu Maje Haderlap.
V tokratnih Sotočjih gostimo še eno zelo dejavno koroško Slovenko. Ana Blatnik bo julija prevzela vodenje avstrijskega zveznega sveta. Institucija, ki ima podobno vlogo kot slovenski državni svet, je že dalj časa na udaru kritik. Da so spremembe nujne, se zaveda tudi poslanka Ana Blatnik, ki zase pravi, da je realistka. O razmerah v avstrijski zvezni in koroški deželni politiki smo se z njo pogovarjamo v tokratni oddaji. Pridružili smo se slovenskemu društvu Bazovica z Reke, ki je pred kratkim gostovalo v Monoštru in rojakom v Porabju predstavilo svoje dejavnosti. Spoznate pa lahko tudi gostinca Borisa Lipovca, nekoč aktivnega člana dramske in mladinske skupine društva Bazovica. Alpinist in jadralni padalec je bil v preteklosti tudi jamar, danes pa je zelo dejaven predvsem v lokalnem pustolovskem združenju, kjer mu ne manjka adrenalinskih dejavnosti. Prisluhnite oddaji!
Pred bližajočim se praznikom dela v Sotočjih preverjamo, kakšne so priložnosti za delo na avstrijskem Koroškem. Tja se s trebuhom za kruhom odpravlja vse več ljudi iz Slovenije, čeprav so možnosti za zaposlitev tudi v Avstriji precej omejene. Je pa z delom in priložnostmi, ki se ponujajo, zadovoljna Eva Ciglar, nova tajnica slovenskega društva Bazovica na Reki. Iz Maribora jo je k rojakom v Kvarner odpeljala ljubezen. Slišite lahko, kako se je v Ljubljani predstavil mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni, pred dvema letoma razglašen za najboljši zbor na Koroškem, in kaj o svojem novem albumu pravijo gornjeseniški ljudski pevci in pevke.
Pred bližajočim se praznikom dela v Sotočjih preverjamo, kakšne so priložnosti za delo na avstrijskem Koroškem. Tja se s trebuhom za kruhom odpravlja vse več ljudi iz Slovenije, čeprav so možnosti za zaposlitev tudi v Avstriji precej omejene. Je pa z delom in priložnostmi, ki se ponujajo, zadovoljna Eva Ciglar, nova tajnica slovenskega društva Bazovica na Reki. Iz Maribora jo je k rojakom v Kvarner odpeljala ljubezen. Slišite lahko, kako se je v Ljubljani predstavil mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni, pred dvema letoma razglašen za najboljši zbor na Koroškem, in kaj o svojem novem albumu pravijo gornjeseniški ljudski pevci in pevke.
Revija Koroška poje, ki jo v Celovcu že več kot 4 desetletja pripravlja Krščanska kulturna zveza, je priložnost za predstavitev glasbene dejavnosti koroških Slovencev. Vsako leto v začetku marca v celovškem Domu glasbe nastopijo domači pevski zbori in vokalne skupine, na odru se jim pridružijo različne instrumentalne zasedbe, vedno pa na revijo povabijo še goste iz Furlanije julijske krajine in Slovenije. Tokratna Koroška poje, prvič pod vodstvom novega predsednika Krščanske kulturne zveze, duhovnika Janka Krištofa, je bila v znamenju cerkvene in posvetne glasbe. V prazničnih Sotočjih lahko tokrat slišite posnetek letošnjega koncerta, na katerem so nastopili Cerkveni zbor Loče, mešani pevski zbor Gorotan iz Šmihela, mladinski zbor Danica iz Šentprimoža, skupina ConCor iz Rožeka, mešana pevska skupina Višarski oktet iz Kanalske doline v Italiji in moški pevski zbor Tomaža Tozona Viribus Unitis iz Slovenije.
V Sotočjih se tokrat odpravljamo v Pliberk na južnem Koroškem, kjer so se na svoj način lotili reševanja podeželja. Zemljišča po ugodnih cenah privabljajo vse več Slovencev. Spodbudne novice prihajajo iz Trsta, kjer bo čez nekaj mesecev vendarle zaživelo novo Tržaško knjižno središče, pomembno tako za slovensko narodno skupnost v Furlaniji julijski krajini kot tudi za slovenske literarate. Rojaki v Porabju te dni ocenjujejo rezultate parlamentarnih volitev. Presenečenj ni bilo. Kakšni pa so obeti? Odgovor slišite v tokratnih Sotočjih. Gostili pa smo tudi primorskega rojaka Sava Sancina, nekdanjega pomorščaka in profesorja na pomorski šoli v Bakru. Njegova družina je krepko zaznamovala kulturni in gospodarski razvoj v Istri.
Neveljaven email naslov