Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O doseženem po letu dni županovanja in skoraj petih letih veljavnosti celovškega kompromisnega dogovora, o težavah zaradi zamud pri izplačilih pomoči in spodbudnem zanimanju za vpis na goriške liceje, o Reki 2020 - luki raznolikosti in Pavlovem priznanju porabskemu rojaku Laciju Korpiču
Zamude z izplačili so stalnica
Organizacije Slovencev v Italiji se tudi letos soočajo s težavami zaradi zamud pri izplačilih podpor iz Rima in Ljubljane. Kot je Mirjam Muženič pojasnil direktor Kulturnega doma Gorica Igor Komel, letos zaposleni še niso dobili plače, toda:
“Čeprav smo v težkih trenutkih, moramo opravljati na našo nalogo. Imam srečo, da imam kolektiv, ki je zlat.”
Deželo Furlanijo Julijsko krajino so sicer pozvali, naj jim da vsaj nekaj predujma, da bi rešili težave, toda odziva do zdaj še ni bilo. Kljub temu pa mora Kulturni dom delati naprej, pravi Komel:
“Ne moremo si privoščiti, da bi zaprli tako pomembno institucijo, pomembno ne le za slovensko narodno skupnost, ampak za celotno Gorico.”
Predsednik krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič računa, da bo denar tako iz Ljubljane kot iz Rima na računih že sredi aprila. Iz Slovenije prav zdaj dobivajo obvestila o dodeljenih jim sredstvih, dežela FJK pa še čaka na obljubljenih 10 milijonov evrov iz italijanskega proračuna. Praksa zamud, ki slovenskim organizacijam zaradi najemov posojil povzročajo dodatne stroške, se vnovič ponavlja. Rešitev bi bili, je prepričan tudi Pavšič, predujmi, ki bi jih izplačali slovenskim organizacijam, zamudam pa se tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti:
“Zaradi določenih postopkov, realno ne moremo pričakovati, da bomo denar dobili že v začetku leta. Na to moramo računati in na to se moramo pripraviti tudi v prihodnje. Drugo pa je vprašanje, kaj storiti, ko denar zamuja več mesec in ga namesto februarja dobimo šele aprila ali maja.”
Več o težavah, ki jih imajo slovenske organizacije v Italiji, pa tudi o pomislekih, da denar ni najbolje porabljen, lahko slišite v oddaji.
Globalizacija slovenskega licejskega pola v Gorici
Italijanske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici bo prihodnje leto obiskovalo še nekaj več dijakov kot letos, kažejo podatki o vpisu. Zanimanje za vpis dijakov iz Slovenije v zadnjih letih nekoliko upada, je pa vse več učencev drugih narodnosti ne le slovenske in italijanske. Prav večkulturnost je ena od odlik teh šol. Kot je Nataši Uršič pojasnila ravnateljica licejskega pola v Gorici Elizabeta Kovic zanimanje za vpis rahlo raste, zato so zadovoljni, čeprav bi si zaradi načina financiranja želeli veliko več učencev:
“V Italiji se šole financirajo na osnovi števila vpisanih učencev. Per capita, torej.”
Največ zanimanja je sicer za znanstveni licej, število vpisanih na klasični in humanistični licej pa se iz leta v leto spreminja. Včasih je nekaj več vpisanih v klasičnega, drugič v humanističnega, pravi ravnateljica Liceja Trubar – Gregorčič. Profesor zgodovine in filozofije na klasičnem liceju Peter Černic pa je navdušen zaradi govorne fleksibilnosti dijakov. Vse bolj se čuti globalizacija, pravi, saj med vpisanimi niso le otroci iz mešanih slovensko – italijanskih ali povsem italijanskih družin, vse več je tudi dijakov iz drugih mešanih družin, iz španskih in angleških:
“Rast dijakov znotraj slovenskega (višjega) srednjega šolstva je izjemno zanimiva. Dosegamo dobre rezultate. V razredih imamo dijake iz slovenskih, italijansko – slovenskih in tudi drugih mešanih družin. ….. Vidiš izjemo miselno prožnost. Sposobnost prehajanja iz ene jezikovne kode v drugo je zelo velika.”
Dobri pa so tudi rezultati pri nadaljnjem izobraževanju, dodaja Černic, saj se tudi dijaki iz povsem italijanskega govornega okolja, brez težav vključujejo v slovenski višji in univerzitetni sistem:
“Vedno več dijakov se odloča za slovenske univerze in vidimo, kljub kritikam glede kakovosti slovenskega jezika, da so rezultati na univerzah izjemno dobri in jezikovih težav ni.”
Dvojezičnost postaja samoumevna
Leto dni po prevzemu županske funkcije v Globasnici in pred skorajšnjo peto obletnico celovškega kompromisnega dogovora smo se v oddaji Sotočja o doseženem pogovarjali z Bernardom Sadovnikom, predsednikom najmlajše krovne organizacije – Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev.
10. aprila lani se je namreč na ustanovi seji sešel občinski svet Globasnice, dolgoletni podžupan pa je prevzel funkcijo župana in si za cilj zastavil boljše stike z občani. Je uspel?
“Županovanje je najlepša naloga, ki jo lahko človeku nudi politična funkcija. Stik z ljudmi, občani, še posebej v primeru, ko lahko župan pomaga človeku v konkretnem primeru.”
Cilj je, je prepričan Sadovnik, dosegel, saj je takorekoč noč in dan prisoten v občini. Ponosen je tudi na velike projekte, ki so jih zastavili v tem letu, predvsem na 6,8 milijona evrov vreden projekt izgradnje kanalizacije in na protipoplavno zaščito, ki bo občino stala 8 milijonov evrov.
“Že dejstvo, da ima Globasnica župana, ki prihaja iz slovenskih vrst, omogoča nove poti, nove stike in s tem namenom se bomo vključevali v nove programe z novimi projekti.”
Računajo predvsem na čezmejne evropske projekte, saj zaradi finančnih težav, v katerih se je znašla dežela Koroška, na izredna sredstva iz deželnega proračuna ne morejo računati. Bodo pa dobili denar, ki je občinam zagotovljen na osnovi deleža prebivalstva.
26. aprila 2011 je bil v Celovcu podpisan kompromisni dogovor in memorandum, ki med drugim določa postavitev krajevnih tabel za 164 dvojezičnih in zapira polemično poglavje v zgodovini odnosov koroških Slovencev z aktualnimi deželnimi oblastmi. Koliko od dogovorjenega je bilo tudi izpolnjenega v teh petih letih?
“V glavnem se je, po mojem, to kar je bilo zapisano, predvsem na področju slovenske glasbene šole, čeprav ni prišlo do optimalne rešitve. Toda glede na pogoje in finančne zmožnosti dežele, smo lahko srečni, da smo dosegli to rešitev in zakonsko uredili status. Prepričan sem, da danes takšne rešitve ne bi bilo mogoče izpeljati. Ker situacija v deželi tega ne omogoča.”
Memorandum je prinesel novo kvaliteto v odnosih, pomembno pa je, da je trenutna vlada na čelu z glavarjem naklonjena slovenski narodni skupnosti, je prepričan Sadovnik, čeprav tega ne more dokazovati s finančnimi sredstvi.
“Vrednote, vzdušje glede dvojezičnosti in slovenskega jezika je prav gotovo takšno, da se lahko narodna skupnost razvija v pravo smer. Kvaliteta nas, županov, ki prihajamo iz vrst slovenske narodne skupnosti, pa je prav v tem, da je dvojezičnost po občinah še bolj navzoča in kar je najpomembneje, da je samoumevna.”
Bernard Sadovnik, ki je vrsto let vodil posle pri Enotni listi, stranki, ki na lokalni ravni predstavlja tudi koroške Slovence, ima ideje tudi glede preoblikovanja krovnih organizacij. Te predvsem med mlajšimi rojaki izgubljajo svoj pomen in vlogo. Kdo bi lahko po njegovem zastopal rojake? Prisluhnite pogovoru v oddaji Sotočja.
Reka – Luka raznolikosti
Leta 2020 bo Reka evropska prestolnica kulture. V ožjem izboru, v katerem so bili še Dubrovnik, Osijek in Pulj, je zmagala s programom Luka raznolikosti. Kot v oddaji Sotočja ugotavlja Marjana Mirković, je projekt, ocenjen na dobrih trideset milijonov evrov, priložnost za pridobitev evropskih sredstev, obnovo kulturnih ustanov, preureditev propadajoče industrijske dediščine in med drugim Titove ladje Galeb, ter mestne infrastrukture.
Pri pripravah na prijavo so sodelovale organizacije narodnih manjšin, ki s svojim delovanjem bogatijo kulturno podobo mesta, zato so odločitev o izboru Reke za evropsko prestolnico kulture tudi tam živeči Slovenci sprejeli z navdušenjem. Zdaj jih čaka veliko dela, je prepričana podpredsednica društva Bazovica Jasmina Dlačić.
Manjšinske organizacije so sodelovale tudi na nedavni predstavitvi ene izmed sedmih programskih usmeritev, z naslovom Kuhinja, in v Malem salonu na Korzu dočarale različne okuse Reke. Za slovenske so poskrbele prizadevne rojakinje iz društva Bazovica, Zdenka Kallan Verbanac, Lili Čargonja in Gorana Pecirep, ki so pripravile slovenske jedi in jih na stojnici predstavljale v slovenski narodni noši.
Društvo Bazovica je vključeno tudi v druge projekte, s katerimi krepijo spoznavanje in sobivanje različnih jezikov in kultur na Reki ter pričajo o odprtosti mesta. V vrtcu na Sušaku, v oddelku Čebelice, so malčki v okviru projekta Razlike med ljudmi marca tako spoznavali Slovenijo, od naravnih znamenitosti, Postojnske jame in Triglava, do običajev, glasbe in jedi, svoja spoznanja pa strnili v risbe, makete in plakate, postavljene na razstavi. V prisrčnem priložnostnem programu, ki je navdušil zbrano občinstvo pa so tudi zapeli.
Namen projekta je strpnost, pojasnjuje pobudnica, vzgojiteljica mentorica Biljana Francišković:
“Pri otrocih želimo spodbuditi določeno strpnost in medsebojno spoštovanje, saj je to prva naloga sodobne družbe.”
Druge kulture pa tako približajo tudi staršem in širši javnosti.
Pavlova plaketa za 30 let delovanja na glasbenem področju
Skupščina Železne županije je petim posameznikom za zasluge na področju domoznanstva podelila Pavlove plakete in med letošnjimi dobitniki priznanja poimenovanega po Avgustu Pavlu je tudi porabski Slovenec Laci Korpič, ki je Silvi Eöry zaupal, da je priznanja zelo vesel, saj že 14 let zaradi zdravstvenih težav ne nastopa več. Kar 30 let je sodeloval z ljudskimi pevkami, značilnimi prav za Porabje. Že pri 15 letih je imel svoj prvi ansambel nato pa je več desetletij s svojo skupino in ženskim kvartetom slovenske ljudske pesmi predstavljal širši javnosti. Med drugim je posnel tudi 150 slovenskih porabskih ljudskih pesmi, jih spremenil v notno obliko ter zapisal besedilo in jih tako ohranil tudi za prihodnje rodove.
Katerega od nastopov se najraje spominja in katera pesem mu je najbolj pri srcu? Tudi o tem pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite mu!
868 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
O doseženem po letu dni županovanja in skoraj petih letih veljavnosti celovškega kompromisnega dogovora, o težavah zaradi zamud pri izplačilih pomoči in spodbudnem zanimanju za vpis na goriške liceje, o Reki 2020 - luki raznolikosti in Pavlovem priznanju porabskemu rojaku Laciju Korpiču
Zamude z izplačili so stalnica
Organizacije Slovencev v Italiji se tudi letos soočajo s težavami zaradi zamud pri izplačilih podpor iz Rima in Ljubljane. Kot je Mirjam Muženič pojasnil direktor Kulturnega doma Gorica Igor Komel, letos zaposleni še niso dobili plače, toda:
“Čeprav smo v težkih trenutkih, moramo opravljati na našo nalogo. Imam srečo, da imam kolektiv, ki je zlat.”
Deželo Furlanijo Julijsko krajino so sicer pozvali, naj jim da vsaj nekaj predujma, da bi rešili težave, toda odziva do zdaj še ni bilo. Kljub temu pa mora Kulturni dom delati naprej, pravi Komel:
“Ne moremo si privoščiti, da bi zaprli tako pomembno institucijo, pomembno ne le za slovensko narodno skupnost, ampak za celotno Gorico.”
Predsednik krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič računa, da bo denar tako iz Ljubljane kot iz Rima na računih že sredi aprila. Iz Slovenije prav zdaj dobivajo obvestila o dodeljenih jim sredstvih, dežela FJK pa še čaka na obljubljenih 10 milijonov evrov iz italijanskega proračuna. Praksa zamud, ki slovenskim organizacijam zaradi najemov posojil povzročajo dodatne stroške, se vnovič ponavlja. Rešitev bi bili, je prepričan tudi Pavšič, predujmi, ki bi jih izplačali slovenskim organizacijam, zamudam pa se tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti:
“Zaradi določenih postopkov, realno ne moremo pričakovati, da bomo denar dobili že v začetku leta. Na to moramo računati in na to se moramo pripraviti tudi v prihodnje. Drugo pa je vprašanje, kaj storiti, ko denar zamuja več mesec in ga namesto februarja dobimo šele aprila ali maja.”
Več o težavah, ki jih imajo slovenske organizacije v Italiji, pa tudi o pomislekih, da denar ni najbolje porabljen, lahko slišite v oddaji.
Globalizacija slovenskega licejskega pola v Gorici
Italijanske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici bo prihodnje leto obiskovalo še nekaj več dijakov kot letos, kažejo podatki o vpisu. Zanimanje za vpis dijakov iz Slovenije v zadnjih letih nekoliko upada, je pa vse več učencev drugih narodnosti ne le slovenske in italijanske. Prav večkulturnost je ena od odlik teh šol. Kot je Nataši Uršič pojasnila ravnateljica licejskega pola v Gorici Elizabeta Kovic zanimanje za vpis rahlo raste, zato so zadovoljni, čeprav bi si zaradi načina financiranja želeli veliko več učencev:
“V Italiji se šole financirajo na osnovi števila vpisanih učencev. Per capita, torej.”
Največ zanimanja je sicer za znanstveni licej, število vpisanih na klasični in humanistični licej pa se iz leta v leto spreminja. Včasih je nekaj več vpisanih v klasičnega, drugič v humanističnega, pravi ravnateljica Liceja Trubar – Gregorčič. Profesor zgodovine in filozofije na klasičnem liceju Peter Černic pa je navdušen zaradi govorne fleksibilnosti dijakov. Vse bolj se čuti globalizacija, pravi, saj med vpisanimi niso le otroci iz mešanih slovensko – italijanskih ali povsem italijanskih družin, vse več je tudi dijakov iz drugih mešanih družin, iz španskih in angleških:
“Rast dijakov znotraj slovenskega (višjega) srednjega šolstva je izjemno zanimiva. Dosegamo dobre rezultate. V razredih imamo dijake iz slovenskih, italijansko – slovenskih in tudi drugih mešanih družin. ….. Vidiš izjemo miselno prožnost. Sposobnost prehajanja iz ene jezikovne kode v drugo je zelo velika.”
Dobri pa so tudi rezultati pri nadaljnjem izobraževanju, dodaja Černic, saj se tudi dijaki iz povsem italijanskega govornega okolja, brez težav vključujejo v slovenski višji in univerzitetni sistem:
“Vedno več dijakov se odloča za slovenske univerze in vidimo, kljub kritikam glede kakovosti slovenskega jezika, da so rezultati na univerzah izjemno dobri in jezikovih težav ni.”
Dvojezičnost postaja samoumevna
Leto dni po prevzemu županske funkcije v Globasnici in pred skorajšnjo peto obletnico celovškega kompromisnega dogovora smo se v oddaji Sotočja o doseženem pogovarjali z Bernardom Sadovnikom, predsednikom najmlajše krovne organizacije – Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev.
10. aprila lani se je namreč na ustanovi seji sešel občinski svet Globasnice, dolgoletni podžupan pa je prevzel funkcijo župana in si za cilj zastavil boljše stike z občani. Je uspel?
“Županovanje je najlepša naloga, ki jo lahko človeku nudi politična funkcija. Stik z ljudmi, občani, še posebej v primeru, ko lahko župan pomaga človeku v konkretnem primeru.”
Cilj je, je prepričan Sadovnik, dosegel, saj je takorekoč noč in dan prisoten v občini. Ponosen je tudi na velike projekte, ki so jih zastavili v tem letu, predvsem na 6,8 milijona evrov vreden projekt izgradnje kanalizacije in na protipoplavno zaščito, ki bo občino stala 8 milijonov evrov.
“Že dejstvo, da ima Globasnica župana, ki prihaja iz slovenskih vrst, omogoča nove poti, nove stike in s tem namenom se bomo vključevali v nove programe z novimi projekti.”
Računajo predvsem na čezmejne evropske projekte, saj zaradi finančnih težav, v katerih se je znašla dežela Koroška, na izredna sredstva iz deželnega proračuna ne morejo računati. Bodo pa dobili denar, ki je občinam zagotovljen na osnovi deleža prebivalstva.
26. aprila 2011 je bil v Celovcu podpisan kompromisni dogovor in memorandum, ki med drugim določa postavitev krajevnih tabel za 164 dvojezičnih in zapira polemično poglavje v zgodovini odnosov koroških Slovencev z aktualnimi deželnimi oblastmi. Koliko od dogovorjenega je bilo tudi izpolnjenega v teh petih letih?
“V glavnem se je, po mojem, to kar je bilo zapisano, predvsem na področju slovenske glasbene šole, čeprav ni prišlo do optimalne rešitve. Toda glede na pogoje in finančne zmožnosti dežele, smo lahko srečni, da smo dosegli to rešitev in zakonsko uredili status. Prepričan sem, da danes takšne rešitve ne bi bilo mogoče izpeljati. Ker situacija v deželi tega ne omogoča.”
Memorandum je prinesel novo kvaliteto v odnosih, pomembno pa je, da je trenutna vlada na čelu z glavarjem naklonjena slovenski narodni skupnosti, je prepričan Sadovnik, čeprav tega ne more dokazovati s finančnimi sredstvi.
“Vrednote, vzdušje glede dvojezičnosti in slovenskega jezika je prav gotovo takšno, da se lahko narodna skupnost razvija v pravo smer. Kvaliteta nas, županov, ki prihajamo iz vrst slovenske narodne skupnosti, pa je prav v tem, da je dvojezičnost po občinah še bolj navzoča in kar je najpomembneje, da je samoumevna.”
Bernard Sadovnik, ki je vrsto let vodil posle pri Enotni listi, stranki, ki na lokalni ravni predstavlja tudi koroške Slovence, ima ideje tudi glede preoblikovanja krovnih organizacij. Te predvsem med mlajšimi rojaki izgubljajo svoj pomen in vlogo. Kdo bi lahko po njegovem zastopal rojake? Prisluhnite pogovoru v oddaji Sotočja.
Reka – Luka raznolikosti
Leta 2020 bo Reka evropska prestolnica kulture. V ožjem izboru, v katerem so bili še Dubrovnik, Osijek in Pulj, je zmagala s programom Luka raznolikosti. Kot v oddaji Sotočja ugotavlja Marjana Mirković, je projekt, ocenjen na dobrih trideset milijonov evrov, priložnost za pridobitev evropskih sredstev, obnovo kulturnih ustanov, preureditev propadajoče industrijske dediščine in med drugim Titove ladje Galeb, ter mestne infrastrukture.
Pri pripravah na prijavo so sodelovale organizacije narodnih manjšin, ki s svojim delovanjem bogatijo kulturno podobo mesta, zato so odločitev o izboru Reke za evropsko prestolnico kulture tudi tam živeči Slovenci sprejeli z navdušenjem. Zdaj jih čaka veliko dela, je prepričana podpredsednica društva Bazovica Jasmina Dlačić.
Manjšinske organizacije so sodelovale tudi na nedavni predstavitvi ene izmed sedmih programskih usmeritev, z naslovom Kuhinja, in v Malem salonu na Korzu dočarale različne okuse Reke. Za slovenske so poskrbele prizadevne rojakinje iz društva Bazovica, Zdenka Kallan Verbanac, Lili Čargonja in Gorana Pecirep, ki so pripravile slovenske jedi in jih na stojnici predstavljale v slovenski narodni noši.
Društvo Bazovica je vključeno tudi v druge projekte, s katerimi krepijo spoznavanje in sobivanje različnih jezikov in kultur na Reki ter pričajo o odprtosti mesta. V vrtcu na Sušaku, v oddelku Čebelice, so malčki v okviru projekta Razlike med ljudmi marca tako spoznavali Slovenijo, od naravnih znamenitosti, Postojnske jame in Triglava, do običajev, glasbe in jedi, svoja spoznanja pa strnili v risbe, makete in plakate, postavljene na razstavi. V prisrčnem priložnostnem programu, ki je navdušil zbrano občinstvo pa so tudi zapeli.
Namen projekta je strpnost, pojasnjuje pobudnica, vzgojiteljica mentorica Biljana Francišković:
“Pri otrocih želimo spodbuditi določeno strpnost in medsebojno spoštovanje, saj je to prva naloga sodobne družbe.”
Druge kulture pa tako približajo tudi staršem in širši javnosti.
Pavlova plaketa za 30 let delovanja na glasbenem področju
Skupščina Železne županije je petim posameznikom za zasluge na področju domoznanstva podelila Pavlove plakete in med letošnjimi dobitniki priznanja poimenovanega po Avgustu Pavlu je tudi porabski Slovenec Laci Korpič, ki je Silvi Eöry zaupal, da je priznanja zelo vesel, saj že 14 let zaradi zdravstvenih težav ne nastopa več. Kar 30 let je sodeloval z ljudskimi pevkami, značilnimi prav za Porabje. Že pri 15 letih je imel svoj prvi ansambel nato pa je več desetletij s svojo skupino in ženskim kvartetom slovenske ljudske pesmi predstavljal širši javnosti. Med drugim je posnel tudi 150 slovenskih porabskih ljudskih pesmi, jih spremenil v notno obliko ter zapisal besedilo in jih tako ohranil tudi za prihodnje rodove.
Katerega od nastopov se najraje spominja in katera pesem mu je najbolj pri srcu? Tudi o tem pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite mu!
Slovenci v Italiji bodo skladno z zaščitnim zakonom iz Rima letos dobili dobrih 5,4 milijona evrov. Predlagana razdelitev denarja in načrti za spremembe financiranja pa že dvigujejo prah. Podrobneje o tem v tokratnih Sotočjih. Pozornost tokrat posvečamo avstrijskemu pravnemu redu in spoštovanju pravic slovenske narodne skupnosti. Odpravili smo se v Geopark Karavanke, ki povezuje slovensko in avstrijsko Koroško. Člane kulturnega in turističnega društva Andovci smo pospremili na pot od Malega Triglava v Porabju do vznožja Triglava in se spomnili slovenskih športnikov na Hrvaškem. Na pobudo Slovenskega doma v Zagrebu je nastala tretja iz serije monografij o pomembnih ljudeh slovenskega rodu, ki so zaznamovali hrvaško zgodovino. Po gledaliških in likovnih umetnikih so zdaj svojo knjigo dobili tudi športniki. Podrobnosti slišite v oddaji Sotočja!
Štefan Merkač je pri koroški deželni vladi zadolžen za pripravo načrta energetskega preobrata. O ambicioznih okoljevarstvenih ciljih in poti do njihove uresničitve pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Na obisku v Porabju smo se pridružili bodočim učiteljem v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem. S strokovnim slavističnim simpozijem na Opčinah pri Trstu so strokovnjaki počastili bližajoči se 90. rojstni dan slovenskega literata Alojza Rebule. O njegovem delu in pomenu za slovensko literaturo lahko več slišite v tokratni oddaji. Gostimo pa tudi umetniško družino Zelenko, zaslužno za oživitev istrskega mesteca Grožnjan, mesta umetnikov, ki praznuje 50-letnico.
Sotočja so tokrat precej politično obarvana. Gostimo namreč bodočo evropsko poslanko Angeliko Mlinar, koroško Slovenko, ki se bo med drugim v Bruslju, kot pravi, zavzemala tudi za več neposredne demokracije v evropski uniji. O prvih vtisih po začetku mandata v Budimpešti pripoveduje Erika Köleš Kiš, prva zagovornica slovenske manjšine v madžarskem parlamentu. Rojaki na tržaškem in goriškem so zadovoljni z rezultati občinskih volitev, ki so potekale hkrati z evropskimi. Tamkajšnje dvojezične občine bodo namreč tudi v prihodnje vodili župani iz vrst Slovencev. Manj spodbudni so bili rezultati v Benečiji in Reziji. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Odpravili pa smo se še Buzet, kjer so se skupaj z društvom Lipa predstavili učenci dopolnilnega pouka slovenščine z Reke, Pulja, Buzeta in Čabra.
V Sotočjih se tokrat nismo mogli izogniti volitvam v Evropski parlament. Rojaki na Hrvaškem so nezadovoljni, ne le zaradi slabe obveščenosti temveč tudi zaradi nezainteresiranosti političnih strank za njihove glasove. Nekdanji novinar in urednik Bojan Brezigar, novi predsednik izdajatelja Primorskega dnevnika, ocenjuje, da so razmere na dnevniku zelo kritične, vendar nevarnosti, da bi propadel, ni. Prav tako pa ni več možnosti za dodatno zmanjševanje stroškov. Kje so torej možne rešitve, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Več o načrtih koroškega avtobusnega podjetja, ki je uvedlo redno avtobusno povezavo med Celovcem in Ljubljano, pove Mirko Zeichen-Picej, poslovodja avtobusnega holdinga. Pridružili pa smo se tudi porabskim upokojencem na kolesarskemu izletu v Sakalovce. Povabimo pa vas tudi na avstrijsko slovensko potujočo razstavo Sledi/Spuren ob 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne.
Za delovanje slovenskih organizacij v zamejstvu je v letošnjem proračunu namenjenih skoraj petina manj denarja kot lani. Kaj to konkretno pomeni, je postalo jasno šele zdaj, ko je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu denar razdelil posameznim organizacijam. Največ kritik prihaja iz vrst Slovencev v Italiji. Kako naprej, nas bo zanimalo v tokratnih Sotočjih. O življenju na Tržaškem se pogovarjamo z režiserjem in pisateljem Igorjem Pisonom, predstavnikom mlajše generacije tržaških Slovencev. Doktorica Karmen Delač Petković spregovori o pripravi Goranskega biografskega leksikona in sodelovanju s Slovenci na Hrvaškem. Porabski Slovenci in pomurski Madžari so skupaj pripravili izobraževalni projekt, zelo pomemben za obe narodni skupnosti. Odpravili smo se tudi v Šentandraž v Labotski dolini, kjer je potekal letošnji kulturni teden koroških Slovencev.
Učitelji slovenskega jezika na zamejskih šolah so se tokrat srečali na Reki, na osnovni šoli Pečine, kjer pouk slovenščine poteka že od leta 2006. Na Petanjcih so se na prireditvi »Jambori spominov in dobrega sosedstva« letos predstavili porabski Slovenci in Slovenci iz Radgonskega kota. Tradicionalno na prireditvi posadijo tudi drevo; porabski Slovenci so tako zasadili hrast, Slovenci iz Radgonskega kota pa sekvojo. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se tudi »po koroških poteh«. Tako je namreč naslov dopolnjenega in posodobljenega kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Janka Zerzerja in se pridružili praznovanju 50-letnico deželnega studia RAI-a v Trstu, katerega sestavni del so tudi slovenski programi. Iz Trsta prihaja tudi Igor Pison, režiser predstave Angel pozabe v ljubljanski Mali Drami, nastale po zelo uspešnem romanu Maje Haderlap.
V tokratnih Sotočjih gostimo še eno zelo dejavno koroško Slovenko. Ana Blatnik bo julija prevzela vodenje avstrijskega zveznega sveta. Institucija, ki ima podobno vlogo kot slovenski državni svet, je že dalj časa na udaru kritik. Da so spremembe nujne, se zaveda tudi poslanka Ana Blatnik, ki zase pravi, da je realistka. O razmerah v avstrijski zvezni in koroški deželni politiki smo se z njo pogovarjamo v tokratni oddaji. Pridružili smo se slovenskemu društvu Bazovica z Reke, ki je pred kratkim gostovalo v Monoštru in rojakom v Porabju predstavilo svoje dejavnosti. Spoznate pa lahko tudi gostinca Borisa Lipovca, nekoč aktivnega člana dramske in mladinske skupine društva Bazovica. Alpinist in jadralni padalec je bil v preteklosti tudi jamar, danes pa je zelo dejaven predvsem v lokalnem pustolovskem združenju, kjer mu ne manjka adrenalinskih dejavnosti. Prisluhnite oddaji!
Pred bližajočim se praznikom dela v Sotočjih preverjamo, kakšne so priložnosti za delo na avstrijskem Koroškem. Tja se s trebuhom za kruhom odpravlja vse več ljudi iz Slovenije, čeprav so možnosti za zaposlitev tudi v Avstriji precej omejene. Je pa z delom in priložnostmi, ki se ponujajo, zadovoljna Eva Ciglar, nova tajnica slovenskega društva Bazovica na Reki. Iz Maribora jo je k rojakom v Kvarner odpeljala ljubezen. Slišite lahko, kako se je v Ljubljani predstavil mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni, pred dvema letoma razglašen za najboljši zbor na Koroškem, in kaj o svojem novem albumu pravijo gornjeseniški ljudski pevci in pevke.
Pred bližajočim se praznikom dela v Sotočjih preverjamo, kakšne so priložnosti za delo na avstrijskem Koroškem. Tja se s trebuhom za kruhom odpravlja vse več ljudi iz Slovenije, čeprav so možnosti za zaposlitev tudi v Avstriji precej omejene. Je pa z delom in priložnostmi, ki se ponujajo, zadovoljna Eva Ciglar, nova tajnica slovenskega društva Bazovica na Reki. Iz Maribora jo je k rojakom v Kvarner odpeljala ljubezen. Slišite lahko, kako se je v Ljubljani predstavil mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni, pred dvema letoma razglašen za najboljši zbor na Koroškem, in kaj o svojem novem albumu pravijo gornjeseniški ljudski pevci in pevke.
Revija Koroška poje, ki jo v Celovcu že več kot 4 desetletja pripravlja Krščanska kulturna zveza, je priložnost za predstavitev glasbene dejavnosti koroških Slovencev. Vsako leto v začetku marca v celovškem Domu glasbe nastopijo domači pevski zbori in vokalne skupine, na odru se jim pridružijo različne instrumentalne zasedbe, vedno pa na revijo povabijo še goste iz Furlanije julijske krajine in Slovenije. Tokratna Koroška poje, prvič pod vodstvom novega predsednika Krščanske kulturne zveze, duhovnika Janka Krištofa, je bila v znamenju cerkvene in posvetne glasbe. V prazničnih Sotočjih lahko tokrat slišite posnetek letošnjega koncerta, na katerem so nastopili Cerkveni zbor Loče, mešani pevski zbor Gorotan iz Šmihela, mladinski zbor Danica iz Šentprimoža, skupina ConCor iz Rožeka, mešana pevska skupina Višarski oktet iz Kanalske doline v Italiji in moški pevski zbor Tomaža Tozona Viribus Unitis iz Slovenije.
V Sotočjih se tokrat odpravljamo v Pliberk na južnem Koroškem, kjer so se na svoj način lotili reševanja podeželja. Zemljišča po ugodnih cenah privabljajo vse več Slovencev. Spodbudne novice prihajajo iz Trsta, kjer bo čez nekaj mesecev vendarle zaživelo novo Tržaško knjižno središče, pomembno tako za slovensko narodno skupnost v Furlaniji julijski krajini kot tudi za slovenske literarate. Rojaki v Porabju te dni ocenjujejo rezultate parlamentarnih volitev. Presenečenj ni bilo. Kakšni pa so obeti? Odgovor slišite v tokratnih Sotočjih. Gostili pa smo tudi primorskega rojaka Sava Sancina, nekdanjega pomorščaka in profesorja na pomorski šoli v Bakru. Njegova družina je krepko zaznamovala kulturni in gospodarski razvoj v Istri.
V Sotočjih tokrat več o oddaji "Dober dan, Koroška", ki praznuje četrt stoletja, in njenem prispevku k sožitju med koroškimi Slovenci in Avstrijci. Novega predsednika programskega sveta tednika Novice Danila Katza smo med drugim vprašali, kakšen bi lahko bil v prihodnje osrednji časopis koroških Slovencev. Pri vodji porabske razvojne agencije Slovenska krajina Andreji Kovač preverjamo, kako napreduje projekt vzorčne kmetije. Pred nekaj leti se je namreč znašel v precejšnjih težavah. Da slovenska beseda v sosednjih državah ne zamre, skrbijo številni pevski zbori. Na Hrvaškem gojijo zborovsko tradicijo v več slovenskih društvih. Tradicionalni pa so postali tudi njihovi nastopi na revijah Primorska poje. Več o tem v tokratni oddaji, ko lahko slišite še, kako je po pol stoletja v Barkovljah vnovič zvenela Tržaška popevka.
V Sotočjih tokrat gostimo Eriko Kölleš Kiss, porabsko Slovenko, prvo zagovornico slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu. Med poslanci deželnega parlamenta avstrijske Koroške je vse več zanimanja za slovensko narodno skupnost, ugotavlja koroška Slovenka Zalka Kuchling, poslanka Zelenih v deželnem zboru. Ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz pa opozarja, da se za lepo fasado koroške vlade skriva še veliko problemov. V prihodnjem šolskem letu bo v prvih razredih slovenskih srednjih oziroma višjih srednjih šol, kot jih imenujejo v Italiji, le dobra polovica tistih, ki končujejo slovensko osnovno šolo. Podatek ni spodbuden. Zakaj, pojasnjujemo v Sotočjih. O svojem zanimivem življenju pa je več povedal Ivica Kunej, rojak iz Zagreba. Upokojeni igralec, nekoč vodja teatra Gavella in zagrebške filharmonije, je pri 83. še zelo dejaven.
Kaj je prineslo leto, ko se je v koroškem deželnem zboru slišala slovenska beseda? Kaj se dogaja s statusom glasbene šole na Koroškem, slovenske glasbene šole? Gabrijel Hribar, vodja občinske Enotne liste v Železni Kapli, je novi predsednik edine politične stranke Koroških Slovencev. Kaj pomeni odločitev, da bo Enotna lista dejansko postala regionalna stranka? Odgovore na ta vprašanja najdete v tokratnih Sotočjih. Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila redni letni občni zbor. Kako v zvezi ocenjujejo aktualne razmere v Porabju in na Madžarskem tik pred parlamentarnimi volitvami? Pozornost pa bomo med drugim namenili tudi podružnici NLB na Opčinah pri Trstu, ki zapira vrata. Je to res edina možnost za uspešno prestrukturiranje banke? Kaj to pomeni za slovensko zamejsko gospdarstvo? Tudi o tem podrobneje v tokratnih Sotočjih.
Sotočja so tokrat predvsem zgodovinsko obarvana. Spomnili smo se 600. obletnice zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode na Gosposvetskem polju. Pogovarjali smo se s celovškim sodnikom, literatom in zgodovinarjem, doktorjem Jankom Ferkom. Konec lanskega leta je izdal nov roman, v katerem osvetljuje razmere pred 100. leti in razloge za začetek prve svetovne vojne. Dogajanje med drugo svetovno vojno in trpljenje judovske družine iz Trsta opisuje Marta Ascoli v delu z naslovom »Auschwitz je tudi tvoj«. Tragično življenjsko zgodbo je iz italijanščine prevedla tržaška Slovenka, profesorica Magda Jevnikar. Več kot 70 let pa je trajalo, da je luč sveta v knjižni obliki ugledala Prekmurska slovenska slovnica. Doktor Avgust Pavel, jezikoslovec in literat, jo je napisal že leta 1942. Zakaj je pomembna za rojake v Porabju, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se še v Matulje nad Reko, kjer so tudi v tamkajšnji šoli začeli s poukom slovenščine.
Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne zamejske organizacije, je določila svoje prve naloge. Kakšne so, lahko slišite v Sotočjih. Čez slab mesec dni bodo na Madžarskem parlamentarne volitve. Porabski Slovenci bodo prvič volili svojega zagovornika oziroma poslanca. O pripravah na volitve več v tokratni oddaji. Predstavili smo tudi Zvonimirja Stipetića, novega predsednika Slovenskega doma Bazovica na Reki, spregovorili o možnostih za rešitev edine slovenske knjigarne v Trstu in se pridružili koroškim Slovencem na tradicionalnem koncertu Koroška poje.
Pustno rajanje in različni karnevali te dni potekajo tudi pri rojakih v sosednjih državah. V Sotočjih smo se odpravili na pustovanje na avstrijsko Koroško, v južno Podjuno, in v Porabje, kjer so po večletnem premoru obudili Borovo gostüvanje. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Predstavili smo znanega slovenskega tržaškega umetnika, grafika in slikarja, Franka Vecchieta. Te dni je izšla monografija z naslovom »Memorabilia« kot poklon njegovemu delu, predstavljenem v Trstu. Pridružili smo se tudi slovenskim izgnancem v Zagrebu, ki so pred desetimi leti ustanovili svojo samostojno sekcijo.
V Sotočjih smo tokrat obudili spomina na zavedna rojaka, ki sta s svojim delovanjem v začetku prejšnjega stoletja v zgodovino Slovencev vtisnila neizbrisen pečat. Doktor Jože Volbank se je vse življenje zavzemal za ohranitev slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Volbankova ustanova, ki gospodari z njegovo zapuščino in nadaljuje to tradicijo, pa te dni praznuje 5-letnico delovanja. Za pravice Slovencev se je vse življenje boril tudi Josip Pangerc, dolgoletni župan Doline pri Trstu in deželni poslanec. Kaj vse je počel, razkrivamo v tokratnih Sotočjih. V Slovenski vesi smo se pridružili porabskim Slovencem na premieri dveh novih kratkih iger, na Reki pa folklorni skupini Bazovica in domačemu tamburaškemu orkestru.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
V Sotočjih smo se posvetili živahnemu kulturnemu dogajanju v zamejstvu. Spomine smo obujali s Prešernovim nagrajencem, tržaškim Slovencem Pavletom Merkujem, skladateljem, etnomuzikologom, slovenistom in etimologom. Mlada koroška Slovenka Verena Gotthardt je pred kratkim izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Najdeni nič. Več o njenem ustvarjanju lahko slišite v Sotočjih. Pesmi piše tudi rojakinja z Reke, zelo dejavna članica društva Bazovica Zdenka Kalan Verbanac. V Porabju so med drugim uradno zaznamovali 20. obletnico podpisa sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic manjšinama. Sporazum, ki je začel veljati leta 1993, je prinesel pomembne spremembe. Kakšne? Odgovor nadete v tokratni oddaji.
Neveljaven email naslov