Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O doseženem po letu dni županovanja in skoraj petih letih veljavnosti celovškega kompromisnega dogovora, o težavah zaradi zamud pri izplačilih pomoči in spodbudnem zanimanju za vpis na goriške liceje, o Reki 2020 - luki raznolikosti in Pavlovem priznanju porabskemu rojaku Laciju Korpiču
Zamude z izplačili so stalnica
Organizacije Slovencev v Italiji se tudi letos soočajo s težavami zaradi zamud pri izplačilih podpor iz Rima in Ljubljane. Kot je Mirjam Muženič pojasnil direktor Kulturnega doma Gorica Igor Komel, letos zaposleni še niso dobili plače, toda:
“Čeprav smo v težkih trenutkih, moramo opravljati na našo nalogo. Imam srečo, da imam kolektiv, ki je zlat.”
Deželo Furlanijo Julijsko krajino so sicer pozvali, naj jim da vsaj nekaj predujma, da bi rešili težave, toda odziva do zdaj še ni bilo. Kljub temu pa mora Kulturni dom delati naprej, pravi Komel:
“Ne moremo si privoščiti, da bi zaprli tako pomembno institucijo, pomembno ne le za slovensko narodno skupnost, ampak za celotno Gorico.”
Predsednik krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič računa, da bo denar tako iz Ljubljane kot iz Rima na računih že sredi aprila. Iz Slovenije prav zdaj dobivajo obvestila o dodeljenih jim sredstvih, dežela FJK pa še čaka na obljubljenih 10 milijonov evrov iz italijanskega proračuna. Praksa zamud, ki slovenskim organizacijam zaradi najemov posojil povzročajo dodatne stroške, se vnovič ponavlja. Rešitev bi bili, je prepričan tudi Pavšič, predujmi, ki bi jih izplačali slovenskim organizacijam, zamudam pa se tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti:
“Zaradi določenih postopkov, realno ne moremo pričakovati, da bomo denar dobili že v začetku leta. Na to moramo računati in na to se moramo pripraviti tudi v prihodnje. Drugo pa je vprašanje, kaj storiti, ko denar zamuja več mesec in ga namesto februarja dobimo šele aprila ali maja.”
Več o težavah, ki jih imajo slovenske organizacije v Italiji, pa tudi o pomislekih, da denar ni najbolje porabljen, lahko slišite v oddaji.
Globalizacija slovenskega licejskega pola v Gorici
Italijanske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici bo prihodnje leto obiskovalo še nekaj več dijakov kot letos, kažejo podatki o vpisu. Zanimanje za vpis dijakov iz Slovenije v zadnjih letih nekoliko upada, je pa vse več učencev drugih narodnosti ne le slovenske in italijanske. Prav večkulturnost je ena od odlik teh šol. Kot je Nataši Uršič pojasnila ravnateljica licejskega pola v Gorici Elizabeta Kovic zanimanje za vpis rahlo raste, zato so zadovoljni, čeprav bi si zaradi načina financiranja želeli veliko več učencev:
“V Italiji se šole financirajo na osnovi števila vpisanih učencev. Per capita, torej.”
Največ zanimanja je sicer za znanstveni licej, število vpisanih na klasični in humanistični licej pa se iz leta v leto spreminja. Včasih je nekaj več vpisanih v klasičnega, drugič v humanističnega, pravi ravnateljica Liceja Trubar – Gregorčič. Profesor zgodovine in filozofije na klasičnem liceju Peter Černic pa je navdušen zaradi govorne fleksibilnosti dijakov. Vse bolj se čuti globalizacija, pravi, saj med vpisanimi niso le otroci iz mešanih slovensko – italijanskih ali povsem italijanskih družin, vse več je tudi dijakov iz drugih mešanih družin, iz španskih in angleških:
“Rast dijakov znotraj slovenskega (višjega) srednjega šolstva je izjemno zanimiva. Dosegamo dobre rezultate. V razredih imamo dijake iz slovenskih, italijansko – slovenskih in tudi drugih mešanih družin. ….. Vidiš izjemo miselno prožnost. Sposobnost prehajanja iz ene jezikovne kode v drugo je zelo velika.”
Dobri pa so tudi rezultati pri nadaljnjem izobraževanju, dodaja Černic, saj se tudi dijaki iz povsem italijanskega govornega okolja, brez težav vključujejo v slovenski višji in univerzitetni sistem:
“Vedno več dijakov se odloča za slovenske univerze in vidimo, kljub kritikam glede kakovosti slovenskega jezika, da so rezultati na univerzah izjemno dobri in jezikovih težav ni.”
Dvojezičnost postaja samoumevna
Leto dni po prevzemu županske funkcije v Globasnici in pred skorajšnjo peto obletnico celovškega kompromisnega dogovora smo se v oddaji Sotočja o doseženem pogovarjali z Bernardom Sadovnikom, predsednikom najmlajše krovne organizacije – Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev.
10. aprila lani se je namreč na ustanovi seji sešel občinski svet Globasnice, dolgoletni podžupan pa je prevzel funkcijo župana in si za cilj zastavil boljše stike z občani. Je uspel?
“Županovanje je najlepša naloga, ki jo lahko človeku nudi politična funkcija. Stik z ljudmi, občani, še posebej v primeru, ko lahko župan pomaga človeku v konkretnem primeru.”
Cilj je, je prepričan Sadovnik, dosegel, saj je takorekoč noč in dan prisoten v občini. Ponosen je tudi na velike projekte, ki so jih zastavili v tem letu, predvsem na 6,8 milijona evrov vreden projekt izgradnje kanalizacije in na protipoplavno zaščito, ki bo občino stala 8 milijonov evrov.
“Že dejstvo, da ima Globasnica župana, ki prihaja iz slovenskih vrst, omogoča nove poti, nove stike in s tem namenom se bomo vključevali v nove programe z novimi projekti.”
Računajo predvsem na čezmejne evropske projekte, saj zaradi finančnih težav, v katerih se je znašla dežela Koroška, na izredna sredstva iz deželnega proračuna ne morejo računati. Bodo pa dobili denar, ki je občinam zagotovljen na osnovi deleža prebivalstva.
26. aprila 2011 je bil v Celovcu podpisan kompromisni dogovor in memorandum, ki med drugim določa postavitev krajevnih tabel za 164 dvojezičnih in zapira polemično poglavje v zgodovini odnosov koroških Slovencev z aktualnimi deželnimi oblastmi. Koliko od dogovorjenega je bilo tudi izpolnjenega v teh petih letih?
“V glavnem se je, po mojem, to kar je bilo zapisano, predvsem na področju slovenske glasbene šole, čeprav ni prišlo do optimalne rešitve. Toda glede na pogoje in finančne zmožnosti dežele, smo lahko srečni, da smo dosegli to rešitev in zakonsko uredili status. Prepričan sem, da danes takšne rešitve ne bi bilo mogoče izpeljati. Ker situacija v deželi tega ne omogoča.”
Memorandum je prinesel novo kvaliteto v odnosih, pomembno pa je, da je trenutna vlada na čelu z glavarjem naklonjena slovenski narodni skupnosti, je prepričan Sadovnik, čeprav tega ne more dokazovati s finančnimi sredstvi.
“Vrednote, vzdušje glede dvojezičnosti in slovenskega jezika je prav gotovo takšno, da se lahko narodna skupnost razvija v pravo smer. Kvaliteta nas, županov, ki prihajamo iz vrst slovenske narodne skupnosti, pa je prav v tem, da je dvojezičnost po občinah še bolj navzoča in kar je najpomembneje, da je samoumevna.”
Bernard Sadovnik, ki je vrsto let vodil posle pri Enotni listi, stranki, ki na lokalni ravni predstavlja tudi koroške Slovence, ima ideje tudi glede preoblikovanja krovnih organizacij. Te predvsem med mlajšimi rojaki izgubljajo svoj pomen in vlogo. Kdo bi lahko po njegovem zastopal rojake? Prisluhnite pogovoru v oddaji Sotočja.
Reka – Luka raznolikosti
Leta 2020 bo Reka evropska prestolnica kulture. V ožjem izboru, v katerem so bili še Dubrovnik, Osijek in Pulj, je zmagala s programom Luka raznolikosti. Kot v oddaji Sotočja ugotavlja Marjana Mirković, je projekt, ocenjen na dobrih trideset milijonov evrov, priložnost za pridobitev evropskih sredstev, obnovo kulturnih ustanov, preureditev propadajoče industrijske dediščine in med drugim Titove ladje Galeb, ter mestne infrastrukture.
Pri pripravah na prijavo so sodelovale organizacije narodnih manjšin, ki s svojim delovanjem bogatijo kulturno podobo mesta, zato so odločitev o izboru Reke za evropsko prestolnico kulture tudi tam živeči Slovenci sprejeli z navdušenjem. Zdaj jih čaka veliko dela, je prepričana podpredsednica društva Bazovica Jasmina Dlačić.
Manjšinske organizacije so sodelovale tudi na nedavni predstavitvi ene izmed sedmih programskih usmeritev, z naslovom Kuhinja, in v Malem salonu na Korzu dočarale različne okuse Reke. Za slovenske so poskrbele prizadevne rojakinje iz društva Bazovica, Zdenka Kallan Verbanac, Lili Čargonja in Gorana Pecirep, ki so pripravile slovenske jedi in jih na stojnici predstavljale v slovenski narodni noši.
Društvo Bazovica je vključeno tudi v druge projekte, s katerimi krepijo spoznavanje in sobivanje različnih jezikov in kultur na Reki ter pričajo o odprtosti mesta. V vrtcu na Sušaku, v oddelku Čebelice, so malčki v okviru projekta Razlike med ljudmi marca tako spoznavali Slovenijo, od naravnih znamenitosti, Postojnske jame in Triglava, do običajev, glasbe in jedi, svoja spoznanja pa strnili v risbe, makete in plakate, postavljene na razstavi. V prisrčnem priložnostnem programu, ki je navdušil zbrano občinstvo pa so tudi zapeli.
Namen projekta je strpnost, pojasnjuje pobudnica, vzgojiteljica mentorica Biljana Francišković:
“Pri otrocih želimo spodbuditi določeno strpnost in medsebojno spoštovanje, saj je to prva naloga sodobne družbe.”
Druge kulture pa tako približajo tudi staršem in širši javnosti.
Pavlova plaketa za 30 let delovanja na glasbenem področju
Skupščina Železne županije je petim posameznikom za zasluge na področju domoznanstva podelila Pavlove plakete in med letošnjimi dobitniki priznanja poimenovanega po Avgustu Pavlu je tudi porabski Slovenec Laci Korpič, ki je Silvi Eöry zaupal, da je priznanja zelo vesel, saj že 14 let zaradi zdravstvenih težav ne nastopa več. Kar 30 let je sodeloval z ljudskimi pevkami, značilnimi prav za Porabje. Že pri 15 letih je imel svoj prvi ansambel nato pa je več desetletij s svojo skupino in ženskim kvartetom slovenske ljudske pesmi predstavljal širši javnosti. Med drugim je posnel tudi 150 slovenskih porabskih ljudskih pesmi, jih spremenil v notno obliko ter zapisal besedilo in jih tako ohranil tudi za prihodnje rodove.
Katerega od nastopov se najraje spominja in katera pesem mu je najbolj pri srcu? Tudi o tem pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite mu!
864 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
O doseženem po letu dni županovanja in skoraj petih letih veljavnosti celovškega kompromisnega dogovora, o težavah zaradi zamud pri izplačilih pomoči in spodbudnem zanimanju za vpis na goriške liceje, o Reki 2020 - luki raznolikosti in Pavlovem priznanju porabskemu rojaku Laciju Korpiču
Zamude z izplačili so stalnica
Organizacije Slovencev v Italiji se tudi letos soočajo s težavami zaradi zamud pri izplačilih podpor iz Rima in Ljubljane. Kot je Mirjam Muženič pojasnil direktor Kulturnega doma Gorica Igor Komel, letos zaposleni še niso dobili plače, toda:
“Čeprav smo v težkih trenutkih, moramo opravljati na našo nalogo. Imam srečo, da imam kolektiv, ki je zlat.”
Deželo Furlanijo Julijsko krajino so sicer pozvali, naj jim da vsaj nekaj predujma, da bi rešili težave, toda odziva do zdaj še ni bilo. Kljub temu pa mora Kulturni dom delati naprej, pravi Komel:
“Ne moremo si privoščiti, da bi zaprli tako pomembno institucijo, pomembno ne le za slovensko narodno skupnost, ampak za celotno Gorico.”
Predsednik krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič računa, da bo denar tako iz Ljubljane kot iz Rima na računih že sredi aprila. Iz Slovenije prav zdaj dobivajo obvestila o dodeljenih jim sredstvih, dežela FJK pa še čaka na obljubljenih 10 milijonov evrov iz italijanskega proračuna. Praksa zamud, ki slovenskim organizacijam zaradi najemov posojil povzročajo dodatne stroške, se vnovič ponavlja. Rešitev bi bili, je prepričan tudi Pavšič, predujmi, ki bi jih izplačali slovenskim organizacijam, zamudam pa se tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti:
“Zaradi določenih postopkov, realno ne moremo pričakovati, da bomo denar dobili že v začetku leta. Na to moramo računati in na to se moramo pripraviti tudi v prihodnje. Drugo pa je vprašanje, kaj storiti, ko denar zamuja več mesec in ga namesto februarja dobimo šele aprila ali maja.”
Več o težavah, ki jih imajo slovenske organizacije v Italiji, pa tudi o pomislekih, da denar ni najbolje porabljen, lahko slišite v oddaji.
Globalizacija slovenskega licejskega pola v Gorici
Italijanske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici bo prihodnje leto obiskovalo še nekaj več dijakov kot letos, kažejo podatki o vpisu. Zanimanje za vpis dijakov iz Slovenije v zadnjih letih nekoliko upada, je pa vse več učencev drugih narodnosti ne le slovenske in italijanske. Prav večkulturnost je ena od odlik teh šol. Kot je Nataši Uršič pojasnila ravnateljica licejskega pola v Gorici Elizabeta Kovic zanimanje za vpis rahlo raste, zato so zadovoljni, čeprav bi si zaradi načina financiranja želeli veliko več učencev:
“V Italiji se šole financirajo na osnovi števila vpisanih učencev. Per capita, torej.”
Največ zanimanja je sicer za znanstveni licej, število vpisanih na klasični in humanistični licej pa se iz leta v leto spreminja. Včasih je nekaj več vpisanih v klasičnega, drugič v humanističnega, pravi ravnateljica Liceja Trubar – Gregorčič. Profesor zgodovine in filozofije na klasičnem liceju Peter Černic pa je navdušen zaradi govorne fleksibilnosti dijakov. Vse bolj se čuti globalizacija, pravi, saj med vpisanimi niso le otroci iz mešanih slovensko – italijanskih ali povsem italijanskih družin, vse več je tudi dijakov iz drugih mešanih družin, iz španskih in angleških:
“Rast dijakov znotraj slovenskega (višjega) srednjega šolstva je izjemno zanimiva. Dosegamo dobre rezultate. V razredih imamo dijake iz slovenskih, italijansko – slovenskih in tudi drugih mešanih družin. ….. Vidiš izjemo miselno prožnost. Sposobnost prehajanja iz ene jezikovne kode v drugo je zelo velika.”
Dobri pa so tudi rezultati pri nadaljnjem izobraževanju, dodaja Černic, saj se tudi dijaki iz povsem italijanskega govornega okolja, brez težav vključujejo v slovenski višji in univerzitetni sistem:
“Vedno več dijakov se odloča za slovenske univerze in vidimo, kljub kritikam glede kakovosti slovenskega jezika, da so rezultati na univerzah izjemno dobri in jezikovih težav ni.”
Dvojezičnost postaja samoumevna
Leto dni po prevzemu županske funkcije v Globasnici in pred skorajšnjo peto obletnico celovškega kompromisnega dogovora smo se v oddaji Sotočja o doseženem pogovarjali z Bernardom Sadovnikom, predsednikom najmlajše krovne organizacije – Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev.
10. aprila lani se je namreč na ustanovi seji sešel občinski svet Globasnice, dolgoletni podžupan pa je prevzel funkcijo župana in si za cilj zastavil boljše stike z občani. Je uspel?
“Županovanje je najlepša naloga, ki jo lahko človeku nudi politična funkcija. Stik z ljudmi, občani, še posebej v primeru, ko lahko župan pomaga človeku v konkretnem primeru.”
Cilj je, je prepričan Sadovnik, dosegel, saj je takorekoč noč in dan prisoten v občini. Ponosen je tudi na velike projekte, ki so jih zastavili v tem letu, predvsem na 6,8 milijona evrov vreden projekt izgradnje kanalizacije in na protipoplavno zaščito, ki bo občino stala 8 milijonov evrov.
“Že dejstvo, da ima Globasnica župana, ki prihaja iz slovenskih vrst, omogoča nove poti, nove stike in s tem namenom se bomo vključevali v nove programe z novimi projekti.”
Računajo predvsem na čezmejne evropske projekte, saj zaradi finančnih težav, v katerih se je znašla dežela Koroška, na izredna sredstva iz deželnega proračuna ne morejo računati. Bodo pa dobili denar, ki je občinam zagotovljen na osnovi deleža prebivalstva.
26. aprila 2011 je bil v Celovcu podpisan kompromisni dogovor in memorandum, ki med drugim določa postavitev krajevnih tabel za 164 dvojezičnih in zapira polemično poglavje v zgodovini odnosov koroških Slovencev z aktualnimi deželnimi oblastmi. Koliko od dogovorjenega je bilo tudi izpolnjenega v teh petih letih?
“V glavnem se je, po mojem, to kar je bilo zapisano, predvsem na področju slovenske glasbene šole, čeprav ni prišlo do optimalne rešitve. Toda glede na pogoje in finančne zmožnosti dežele, smo lahko srečni, da smo dosegli to rešitev in zakonsko uredili status. Prepričan sem, da danes takšne rešitve ne bi bilo mogoče izpeljati. Ker situacija v deželi tega ne omogoča.”
Memorandum je prinesel novo kvaliteto v odnosih, pomembno pa je, da je trenutna vlada na čelu z glavarjem naklonjena slovenski narodni skupnosti, je prepričan Sadovnik, čeprav tega ne more dokazovati s finančnimi sredstvi.
“Vrednote, vzdušje glede dvojezičnosti in slovenskega jezika je prav gotovo takšno, da se lahko narodna skupnost razvija v pravo smer. Kvaliteta nas, županov, ki prihajamo iz vrst slovenske narodne skupnosti, pa je prav v tem, da je dvojezičnost po občinah še bolj navzoča in kar je najpomembneje, da je samoumevna.”
Bernard Sadovnik, ki je vrsto let vodil posle pri Enotni listi, stranki, ki na lokalni ravni predstavlja tudi koroške Slovence, ima ideje tudi glede preoblikovanja krovnih organizacij. Te predvsem med mlajšimi rojaki izgubljajo svoj pomen in vlogo. Kdo bi lahko po njegovem zastopal rojake? Prisluhnite pogovoru v oddaji Sotočja.
Reka – Luka raznolikosti
Leta 2020 bo Reka evropska prestolnica kulture. V ožjem izboru, v katerem so bili še Dubrovnik, Osijek in Pulj, je zmagala s programom Luka raznolikosti. Kot v oddaji Sotočja ugotavlja Marjana Mirković, je projekt, ocenjen na dobrih trideset milijonov evrov, priložnost za pridobitev evropskih sredstev, obnovo kulturnih ustanov, preureditev propadajoče industrijske dediščine in med drugim Titove ladje Galeb, ter mestne infrastrukture.
Pri pripravah na prijavo so sodelovale organizacije narodnih manjšin, ki s svojim delovanjem bogatijo kulturno podobo mesta, zato so odločitev o izboru Reke za evropsko prestolnico kulture tudi tam živeči Slovenci sprejeli z navdušenjem. Zdaj jih čaka veliko dela, je prepričana podpredsednica društva Bazovica Jasmina Dlačić.
Manjšinske organizacije so sodelovale tudi na nedavni predstavitvi ene izmed sedmih programskih usmeritev, z naslovom Kuhinja, in v Malem salonu na Korzu dočarale različne okuse Reke. Za slovenske so poskrbele prizadevne rojakinje iz društva Bazovica, Zdenka Kallan Verbanac, Lili Čargonja in Gorana Pecirep, ki so pripravile slovenske jedi in jih na stojnici predstavljale v slovenski narodni noši.
Društvo Bazovica je vključeno tudi v druge projekte, s katerimi krepijo spoznavanje in sobivanje različnih jezikov in kultur na Reki ter pričajo o odprtosti mesta. V vrtcu na Sušaku, v oddelku Čebelice, so malčki v okviru projekta Razlike med ljudmi marca tako spoznavali Slovenijo, od naravnih znamenitosti, Postojnske jame in Triglava, do običajev, glasbe in jedi, svoja spoznanja pa strnili v risbe, makete in plakate, postavljene na razstavi. V prisrčnem priložnostnem programu, ki je navdušil zbrano občinstvo pa so tudi zapeli.
Namen projekta je strpnost, pojasnjuje pobudnica, vzgojiteljica mentorica Biljana Francišković:
“Pri otrocih želimo spodbuditi določeno strpnost in medsebojno spoštovanje, saj je to prva naloga sodobne družbe.”
Druge kulture pa tako približajo tudi staršem in širši javnosti.
Pavlova plaketa za 30 let delovanja na glasbenem področju
Skupščina Železne županije je petim posameznikom za zasluge na področju domoznanstva podelila Pavlove plakete in med letošnjimi dobitniki priznanja poimenovanega po Avgustu Pavlu je tudi porabski Slovenec Laci Korpič, ki je Silvi Eöry zaupal, da je priznanja zelo vesel, saj že 14 let zaradi zdravstvenih težav ne nastopa več. Kar 30 let je sodeloval z ljudskimi pevkami, značilnimi prav za Porabje. Že pri 15 letih je imel svoj prvi ansambel nato pa je več desetletij s svojo skupino in ženskim kvartetom slovenske ljudske pesmi predstavljal širši javnosti. Med drugim je posnel tudi 150 slovenskih porabskih ljudskih pesmi, jih spremenil v notno obliko ter zapisal besedilo in jih tako ohranil tudi za prihodnje rodove.
Katerega od nastopov se najraje spominja in katera pesem mu je najbolj pri srcu? Tudi o tem pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite mu!
Po lokalnih in županskih volitvah na avstrijskem Koroškem so tam živeči rojaki lahko zadovoljni. Enotna lista je povečala število občinskih svetnikov, Franc Jožef Smrtnik pa je že v prvem krogu zbral dovolj glasov in ostal župan Železne Kaple. Več o tem v Sotočjih. S 1. julijem bo slovenska glasbena šola na avstrijskem Koroškem postala sestavni del Koroške glasbene šole in njen 28. oddelek. Kaj to pomeni za učence in profesorje, sprašujemo ravnatelja Romana Verdela. »Zadnja uganka« je bila tema tekmovanja s področja vizualne umetnosti in oblikovanja, ki je potekalo na osnovni šoli Pećine na Reki. Nagrajene rešitve so zdaj na ogled v tamkajšnjem Slovenskem domu Bazovica, na otvoritvi razstave pa so nastopili tudi učenci pouka slovenščine. V Furlaniji – Julijski krajini smo si nalili nekaj čistega, sladkega in zelo pitnega vina - prosékarja. Pridružili pa smo se tudi rojakom iz Argentine, ki so s svojo folklorno skupino gostovali pri porabskih Slovencih.
V Sotočjih smo se še enkrat poklonili pred kratkim umrlemu škedenjskemu župniku Dušanu Jakominu, tržaškemu Čedermacu, vsestranskemu kulturnemu ustvarjalcu in narodnemu buditelju. Oddaja je tudi predvolilno obarvana. Na avstrijskem Koroškem je kampanja pred lokalnimi volitvami na vrhuncu. Pod okriljem Enotne liste, ki se predstavlja kot zbirna stranka slovenske narodne skupnosti, se z več kot 600 kandidati za mesta v 22 občinah potegujejo različne občinske volilne liste. Kaj si obetajo in kako kaže njihovim županskim kandidatom, smo se pogovarjali s predsednikom Enotne liste Gabrielom Hribarjem. Rojaki na Hrvaškem so v pričakovanju manjšinskih volitev. Bodo res že konec maja? O tem več v pogovoru z Darkom Šoncem, dosedanjim predstavnikom Slovencev v krovnem hrvaškem svetu za narodne manjšine in Borisom Rejcem, predsednikom reškega sveta slovenske manjšine. Nekaj minut namenjamo maternem jeziku, pridružimo pa se tudi rojakom iz Porabja, ki so obudili različne pustne običaje, marsikje že povsem pozabljene.
14 let po sprejemu zaščitnega zakona so razmere za Slovence v Italiji precej boljše, kot so bile pred letom 2001. Vendar pa spremembe prinašajo tudi nove izzive. Kako se uspešno spopasti z izzivi, dobro vesta Živa Gruden in Vanja Lokar. Za svoj trud in delo v dobro slovenske narodne skupnosti v Italiji sta prejela priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Več o njunem delu, zelo pomembnem za ohranitev slovenske besede, lahko slišite v Sotočjih. Priložnost za okrepitev stikov med porabskimi Slovenci in matično državo so čezmejni projekti na lokalni ravni med Mursko Soboto in Monoštrom. Za kakšne projekte gre, nas zanima v tokratni oddaji. Občini sta namreč po več letih vendarle obnovili stike. Skupaj z rojaki z Reke se še enkrat poklonimo Francetu Prešernu ter se pridružimo koroškimi Slovencem na pustovanju v Pliberku in vas ob tem vabimo še na gledališko Tribuno, ki bo letos v znamenju 40-letnice organizirane gledališke dejavnosti koroških Slovencev.
Slovenski kulturni praznik je priložnost, da rojaki v sosednjih državah, ki se trudijo ohranjati slovensko kulturo, svoje dejavnosti in dosežke predstavijo širši javnosti. Sotočja so tako tudi v znamenju pestrega kulturnega dogajanja. V Trstu je praznik povezal športnike in kulturne ustvarjalce. V Monoštru je navdušila glasbenica, ki je priredila prekmurske in porabske ljudske pesmi. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem se pogovarjamo o mladih in financiranju kulturne dejavnosti koroških Slovencev. Koliko so deželne in zvezne oblasti v Avstriji dejansko naklonjene kulturi tam živečih Slovencev? Ob predlogu rebalansa letošnjega proračuna, ki Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu jemlje več kot 8 odstotkov prvotno predvidenih sredstev, nas zanima, kdo bo najbolj občutil to varčevanje. Povsem brezplačno pa reški rock glasbeniki, med njimi so tudi Slovenci, Andrej Baša, Ivan Harej in Vincenc Sluga, dvakrat mesečno pripravljajo koncerte in promovirajo ljubezen do rock glasbe, ki je tudi njihov način življenja.
Ker je za rojake v sosednjih državah kulturni praznik zelo pomemben, so se praznovanja že začela. O kulturi, večjezičnosti in literarnem ustvarjanju se v Sotočjih pogovarjamo z Bojanom Ilijem Schnablom, pravnikom, zgodovinarjem in literatom, ki se zadnja leta ukvarja predvsem z Enciklopedijo slovenske kulturne zgodovine na Koroškem. Dvajset let po ustanovitvi in po nekajletnem premoru se odre vrača porabska gledališka skupina Nindrik Indrik. Z novo komedijo bo ob kulturnem prazniku skušala porabski jezik približati širši javnosti. V Sotočjih bomo tokrat spomnili tudi na 2. svetovno vojno in preživele v taborišču Kampor na Rabu. Med zaprtimi so bili večinoma Slovenci, Hrvati in Judje. Rasim Karalič pa je posnel pretresljiv dokumentarni film.
Znanje slovenskega jezika je vse večji adut v Furlaniji julijski krajini, zato ne preseneča dober odziv staršev in obisk informativnih dni na slovenskih šolah. Ali to napoveduje tudi dober vpis? Kako bo z vpisom, če bodo slovenščino uvedli tudi na italijanskih šolah? Odgovore lahko slišite v oddaji. Županja Sakalovcev, porabska Slovenka Valerija Rogan je lani predlagala ureditev dodatnih kolesarskih in pohodnih poti. Je to ena od priložnosti za turistični razvoj občine, nas med drugim zanima. Z doktorjem Vincencem Rajšpom, direktorjem Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, ki je v stečaju, se pogovarjamo o odzivu avstrijskih partnerjev na stečaj inštituta. Gre za prvi primer v Avstriji, pravi Rajšp, da je država ustanoviteljica, torej Slovenija, dovolila stečaj znanstvenega inštituta in to na stroške države gostiteljice. V Celovcu smo se poklonili tokratnemu Tischlerjevem nagrajencu, skladatelju in dirigentu s koroško dušo, Lojzetu Lebiču, in na Reki raziskovali, kaj družbi sporočajo digitalni intervencionisti.
Predsednico Furlanije Julijske krajine Deboro Serracchiani je predsednik države Borut Pahor odlikoval, tudi za njeno prihodnje delo, z zlatim redom za zasluge. In tudi tokrat je odlikovanje nekatere razburilo, drugi pa ga vidijo kot spodbuda za nadaljnjo krepitev dobrih odnosov. Kakšni so dejanski obeti za prihodnost slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini, bodo tudi v italijanskih šolah uvedli pouk slovenščine? O tem več v tokratni oddaji. Pridružili smo se malčkom v Porabju, ki se učijo slovenščino ob pomoči vzgojiteljice – asistentke iz Murske Sobote. Zanima nas, kakšen je odnos koroških oblasti do kulture. V kulturnem centru univerze v Celovcu so prepričani, da se nadaljuje kulturna politika iz časov, ko so na avstrijskem Koroškem vladali svobodnjaki. Slišite pa lahko tudi zgodbo rojakinje z Reke, 90-letne Ksenije Grabusin. Njen oče je staršem poslal dopisnico s Soške fronte. Kaj je sporočil? Prisluhnite oddaji.
Rojaki v Porabju bodo letos dobili skoraj četrtino več denarja iz madžarskega proračuna kot lani. Zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kölleš Kiss pa v Sotočjih opozarja tudi na druge možnosti financiranja. Da ima manjšina priložnosti dobiti dodaten denar iz skladov evropske unije, so prepričani na Reki, v agenciji EU korak. Letos stavijo na ustanovitev gospodarskega centra. Doktor Danijel Grafenauer, ki raziskuje življenje in delo koroškega Slovenca doktorja Julija Felaherja, nas skozi pripoved o njem popelje po vseh ključnih trenutkih zgodovine koroških Slovencev. Ustavimo pa se tudi pri rojakih iz Videmske pokrajine, ki konec novoletnih praznikov tradicionalno pripravijo Dan emigranta. Prireditev je bila nekoč namenjena rojakom, ki so se izselili v svet. Po več kot pol stoletja je to priložnost za predstavitev življenja in dela rojakov v Benečiji in opozorila na aktualne težave.
Prva oddaja v novem letu je precej zgodovinsko obarvana. Z Vilijem Prinčičem, rojakom z Goriške, se pogovarjamo o usodi slovenskih beguncev med 1. svetovno vojno. Predstavljamo pred 120 leti rojenega doktorja Julija Felaherja, rojaka z avstrijske Koroške, ustanovitelja Kluba koroških Slovencev. Z rojakinjo z avstrijske Štajerske Susanno Weitlaner se pogovarjamo tudi o Slovencih, ki v vse večjem številu prihajajo s trebuhom za kruhom na Štajersko. Spremljajo kulturno dogajanje med tam živečimi rojaki? V oddaji gostimo doktorico Marijo Riman z Reke, upokojeno profesorico, muzikologinjo, ki je ljubezen do znanstvenega raziskovanja prenesla tudi na svoji hčerki. V Porabju pa smo se pridružili Veselim pajdašem, gledališki skupini iz Števanovcev, ki je tik pred koncem leta pripravila premiero nove gledališke igre.
Zadnja letošnja Sotočja zaznamujejo rojaki, ki z optimizmom zrejo v leto 2015. Gostimo Franca Jožefa Smrtnika, župana Železne Kaple, občine, ki se lahko pohvali z inovativno in zelo uspešno politiko varovanja okolja. Kako inovativni bodo koroški Slovenci na lokalnih volitvah pomladi prihodnje leto? Tudi o tem v pogovoru z županom Železne Kaple. Porabski Slovenec Gabor Ropoš je bil že tretjič zapored izvoljen za župana Gornjega Senika, nagrajen pa je bil tudi kot podjetnik. Kakšno prihodnost napoveduje rojakom na Madžarskem? S političnim analitikom Davorjem Gjenerom ocenjujemo odnos hrvaških oblasti do tam živečih narodnih skupnosti. Zakonodaja je dobra, toda praksa pogosto pokaže temnejše plati, pravi Gjenero. Vabimo vas tudi na obisk k rojakom v Kanalsko dolino in skupaj z Alino Carli, urednico mladinske revije Galeb, zaznamujemo 6 desetletij izhajanja te revije.
Kako o svoji prihodnosti razmišljajo mladi rojaki v Furlaniji Julijski krajini? Razočarani, ker jih v matični domovini ne poznajo in prepoznajo, opozarjajo tudi na pomen sodelovanja. Več o tem lahko slišite v Sotočjih. Ustavili smo se v Trstu na praznovanju 50-letnice Kulturnega doma, ene osrednjih slovenskih kulturnih ustanov in na Reki v društvu Bazovica, kjer so se na prednovoletnem srečanju zbrali tam živeči rojaki. Gostimo biatlonko, koroško Slovenko, Dunjo Zdovc, ki je na Pokljuki osvojila prve točke v sprintu za svetovni pokal. S koroško Slovenko Micko Opetnik, predsednico kulturnega društva Šmihel, se pogovarjamo o pomenu lutkovne in gledališke dejavnosti. Predstavljamo pa tudi knjižne darove, ki so jih za svoje bralce tokrat pripravile zamejske založbe in organizacije.
V Furlaniji Julijski krajini so zelo hitro sprejeli reformo krajevnih uprav. Bodo manjše občine z večinsko slovenskim prebivalstvom vendarle lahko ohranile svojo avtonomijo? Odgovor iščemo v tokratni oddaji. O svoji prihodnosti razmišljajo mladi rojaki v Italiji, nekdanja ravnateljica dvojezičnega šolskega centra v Špetru pa se spominja tudi začetkov šole pred 30 leti. V Budimpešti so podelili priznanja za kulturno udejstvovanje na narodnostnem področju. Kako je z razmerami na Madžarskem zadovoljna dobitnica priznanja, porabska Slovenka, urednica Marijana Sukič? O tem lahko več slišite v tokratni oddaji. Z nagrajenim prevajalcem, pesnikom Fabjanom Hafnerjem se pogovarjamo o slovenščini na avstrijskem Koroškem danes, na prednovoletnem sprejemu pa smo se pridružili rojakom v Lovranu.
Usoda Primorskega dnevnika, osrednjega časopisa Slovencev na Tržaškem, je še vedno negotova. V reševanje se bo vključila slovenska vlada, je v okviru obiska v Trstu zagotovil premier Miro Cerar. Več o tem v Sotočjih. Zbor Zbirk je čezmejni slovensko italijanski projekt, namenjen ovrednotenju krajevne kulturne dediščine in njeni ohranitvi tudi v Benečiji in Reziji. V Porabju pa skuša družina Hanžek obuditi tradicijo luščenja bučnih semen, ki je nekoč krajšalo dolge zimske večere. O zaščiti slovenske kulturne dediščine podrobneje v tokratni oddaji. Skupaj z rojaki iz Zagreba bomo praznovali 85-letnico delovanja kulturno prosvetnega društva Slovenski dom in se ustavili še na slovenskem konzulatu v Celovcu ter se skozi okno umetnosti zazrli k sosedu.
Na uradnem obisku v Sloveniji se je mudila predsednica avstrijskega zveznega sveta Ana Blatnik. Kako svoj materni jezik – slovenščino - usklajuje z avstrijskim protokolom, lahko slišite v tokratni oddaji. Kako narediti korak naprej, k boljšemu pouku slovenskega jezika,pa so ugotavljali predstavniki slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo, ki so obiskali porabski dvojezični osnovni šoli. Da večje zanimanje za slovenski jezik še ne pomeni pogostejše javne rabe, ugotavljajo raziskovalci v Furlaniji Julijski krajini. V oddaji se tokrat ustavimo še v vasici Črni vrh v Benečiji, kjer skušajo privabiti obiskovalce z muzejem. Gostimo pa tudi Agato Klinar Medakovič. Tajnica sveta slovenske manjšine v mestu Zagreb je ena od stebrov tam živeče skupnosti rojakov.
V Sotočjih se tokrat ustavimo v tržaškem občinskem svetu, kjer se je razprava vrnila v čase hladne vojne. Razlog so bila različna tolmačenja, kdo je osvobodil Trst. Iztok Furlanič, ki je javno trdil, da so ga osvobodili partizani, je skoraj izgubil predsedniško mesto. V zgodovino in sedanjost Beneške Slovenije se ozira arhitektka Donatella Ruttar. Porabski Slovenec Čaba Bartakovič Časar, ki je bil na nedavnih lokalnih volitvah izvoljen za župana Števanovcev, pa spregovori tudi o svojih načrtih na mestu župana. Ključna beseda je razvoj. Dijak srednje glasbene šole na Reki Daniel Šimek je osrednji član letos oblikovane glasbene skupine v društvu Bazovica. Harmonikar, ki je dobil vrsto nagrad in priznanj, je pred kratkim je navdušil s koncertom na domačem Grobniku. Tudi njega lahko spoznate v tokratni oddaji.
Slovence v V Furlaniji Julijski krajini razburja predlog reforme krajevnih uprav. Deželna reforma bi, če bodo obveljale predlagane rešitve, najbolj prizadela prav manjše občine z večinskim slovenskim prebivalstvom. O predlaganih spremembah, morebitnih posledica in namerah matične države, več v Sotočjih. Prisluhnete lahko tudi nastopajočim na 31. festivalu beneških pesmi in se nam pridružite na tržnici SAK-a v Celovcu. Na ustanovni seji so se zbrali novo izvoljeni člani državne slovenske samouprave na Madžarskem. Kdo jih bo vodil naslednji pet let, lahko slišite v oddaji. "Pulj je tudi moje mesto" je naslov razstave, s katero so se rojaki v Istri še enkrat poklonili znanemu istrskemu fotografu Alojzu Orlu. O življenju in delu umetnika, znanega tudi po eksperimentalni fotografiji, več v Sotočjih.
Predsednik države Borut Pahor je za trud pri ohranjanju slovenske narodne identitete in povezovanje z medaljami za častno dejanje odlikoval tri rojake iz zamejstva. Dobitnike priznanj, porabsko Slovenko Ireno Pavlič in koroška Slovenca Hanzija Ogrisa in Mirka Kumra, predstavljamo v tokratnih Sotočjih. Vida Srdoč že več let poučuje slovenščino na reški osnovni šoli Pećine, od februarja letos še v šoli v Matuljih. Poleg tega vodi tudi več tečajev v društvu Bazovica na Reki in individualno. Učiteljica, prevajalka in tolmačka je prava oseba za pogovor o vse bolj prisotni slovenščini v Kvarnerju. Spoznate lahko tudi župnika iz Štandreža pri Gorici Karla Bolčino, ki že 20 let vodi slovensko mašo v Milanu. Odpravimo pa se tudi v vasico Topolovo v Benečiji, kjer je pred 20 leti zaživel zanimiv projekt – postaja Topolovo. Z umetniško kolonijo je v vas prišel svet, vas pa je umetnikom v zameno ponudila neizčrpen vir ustvarjalnih idej.
Javni razpis Urada, pristojnega za Slovence v zamejstvu, zelo pomemben za financiranje slovenskih zamejskih organizacij, je letos nekoliko spremenjen. Kaj novosti prinašajo rojakom v sosednjih državah, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Podrobneje spregovorimo o slovenski besedi v goriškem in tržaškem občinskem svetu, razlike so namreč precejšnje. Zaznamujemo tudi dva jubileja. Na avstrijskem Koroškem praznujejo štiri desetletja organizirane lutkovne dejavnosti, na avstrijskem Štajerskem, v Gradcu, pa so skupaj s slovenskimi dnevi proslavili 40-let kluba slovenskih študentk in študentov. Slovenska kultura se je predstavila tudi v hrvaški Istri. Kako jo je sprejelo občinstvo, slišite v Sotočjih. Pridružimo pa se tudi čaralícam oziroma čarovnicam, ki so v vražji noči zaplesale v Andovcih.
Slovenci na Madžarskem so na lokalnih volitvah izvolili nove člane desetih lokalnih samouprav in prvič neposredno odločali tudi o predstavnikih v državni slovenski samoupravi. Odziv je bil dober, ugotavljajo pristojni. V Števanovcih v Porabju so se za župansko mesto potegovali trije Slovenci in dva Madžara, na koncu je zmagal Slovenec. V tokratni oddaji smo se poklonili tudi preminulemu tržaškemu rojaku, skladatelju, etimologu, etnomuzikologu in slavistu Pavletu Merkuju. Zaznamujemo 40-letnico delovanja Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Zgodovina inštituta odraža vse spremembe znotraj narodnostne skupnosti, ugotavlja njegov predsednik Milan Bufon. Prek Celovca se v tokratni oddaji odpravljamo na lutkovni festival Cikl cakl v Šmihelu na avstrijskem Koroškem. Z rojakom z Reke Igorjem Jenulom, nekdanjim plavalcem, vaterpolistom in triatloncem, pa se pogovarjamo o njegovem zelo razgibanem življenju.
Tokrat nas zanima, kako so na avstrijskem Koroškem zaznamovali obletnico plebiscita. Je osrednja deželna prireditev v Celovcu minila v znamenju sožitja, kot si je zamislil Miha Kampuš? Pogovarjamo se z mlado koroško Slovenko z Dunaja, študentko, Tinjo Zerzer, ki je nekaj tednov preživela v Ljubljani. Med rojaki na Hrvaškem je vse več zanimanja za učenje slovenščine. In to ne le med mladimi. Pri učenju jim je lahko zdaj v pomoč novi veliki sodobni slovensko – hrvaški in hrvaško – slovenski slovar. O njem več v tokratnih Sotočjih. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je obiskala rojake v Furlaniji julijski krajini in jim zagotovila vso podporo. Kaj to pomeni, izveste v oddaji, v kateri se ustavimo tudi na Barkovljanki in gostimo Tjašo Cigut. Pred kratkim je priredila porabske in prekmurske slovenske narodne pesmi z motivom ženske. Nastal je album z naslovom »Edno takšo bi rad…«.
Neveljaven email naslov