Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O doseženem po letu dni županovanja in skoraj petih letih veljavnosti celovškega kompromisnega dogovora, o težavah zaradi zamud pri izplačilih pomoči in spodbudnem zanimanju za vpis na goriške liceje, o Reki 2020 - luki raznolikosti in Pavlovem priznanju porabskemu rojaku Laciju Korpiču
Zamude z izplačili so stalnica
Organizacije Slovencev v Italiji se tudi letos soočajo s težavami zaradi zamud pri izplačilih podpor iz Rima in Ljubljane. Kot je Mirjam Muženič pojasnil direktor Kulturnega doma Gorica Igor Komel, letos zaposleni še niso dobili plače, toda:
“Čeprav smo v težkih trenutkih, moramo opravljati na našo nalogo. Imam srečo, da imam kolektiv, ki je zlat.”
Deželo Furlanijo Julijsko krajino so sicer pozvali, naj jim da vsaj nekaj predujma, da bi rešili težave, toda odziva do zdaj še ni bilo. Kljub temu pa mora Kulturni dom delati naprej, pravi Komel:
“Ne moremo si privoščiti, da bi zaprli tako pomembno institucijo, pomembno ne le za slovensko narodno skupnost, ampak za celotno Gorico.”
Predsednik krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič računa, da bo denar tako iz Ljubljane kot iz Rima na računih že sredi aprila. Iz Slovenije prav zdaj dobivajo obvestila o dodeljenih jim sredstvih, dežela FJK pa še čaka na obljubljenih 10 milijonov evrov iz italijanskega proračuna. Praksa zamud, ki slovenskim organizacijam zaradi najemov posojil povzročajo dodatne stroške, se vnovič ponavlja. Rešitev bi bili, je prepričan tudi Pavšič, predujmi, ki bi jih izplačali slovenskim organizacijam, zamudam pa se tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti:
“Zaradi določenih postopkov, realno ne moremo pričakovati, da bomo denar dobili že v začetku leta. Na to moramo računati in na to se moramo pripraviti tudi v prihodnje. Drugo pa je vprašanje, kaj storiti, ko denar zamuja več mesec in ga namesto februarja dobimo šele aprila ali maja.”
Več o težavah, ki jih imajo slovenske organizacije v Italiji, pa tudi o pomislekih, da denar ni najbolje porabljen, lahko slišite v oddaji.
Globalizacija slovenskega licejskega pola v Gorici
Italijanske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici bo prihodnje leto obiskovalo še nekaj več dijakov kot letos, kažejo podatki o vpisu. Zanimanje za vpis dijakov iz Slovenije v zadnjih letih nekoliko upada, je pa vse več učencev drugih narodnosti ne le slovenske in italijanske. Prav večkulturnost je ena od odlik teh šol. Kot je Nataši Uršič pojasnila ravnateljica licejskega pola v Gorici Elizabeta Kovic zanimanje za vpis rahlo raste, zato so zadovoljni, čeprav bi si zaradi načina financiranja želeli veliko več učencev:
“V Italiji se šole financirajo na osnovi števila vpisanih učencev. Per capita, torej.”
Največ zanimanja je sicer za znanstveni licej, število vpisanih na klasični in humanistični licej pa se iz leta v leto spreminja. Včasih je nekaj več vpisanih v klasičnega, drugič v humanističnega, pravi ravnateljica Liceja Trubar – Gregorčič. Profesor zgodovine in filozofije na klasičnem liceju Peter Černic pa je navdušen zaradi govorne fleksibilnosti dijakov. Vse bolj se čuti globalizacija, pravi, saj med vpisanimi niso le otroci iz mešanih slovensko – italijanskih ali povsem italijanskih družin, vse več je tudi dijakov iz drugih mešanih družin, iz španskih in angleških:
“Rast dijakov znotraj slovenskega (višjega) srednjega šolstva je izjemno zanimiva. Dosegamo dobre rezultate. V razredih imamo dijake iz slovenskih, italijansko – slovenskih in tudi drugih mešanih družin. ….. Vidiš izjemo miselno prožnost. Sposobnost prehajanja iz ene jezikovne kode v drugo je zelo velika.”
Dobri pa so tudi rezultati pri nadaljnjem izobraževanju, dodaja Černic, saj se tudi dijaki iz povsem italijanskega govornega okolja, brez težav vključujejo v slovenski višji in univerzitetni sistem:
“Vedno več dijakov se odloča za slovenske univerze in vidimo, kljub kritikam glede kakovosti slovenskega jezika, da so rezultati na univerzah izjemno dobri in jezikovih težav ni.”
Dvojezičnost postaja samoumevna
Leto dni po prevzemu županske funkcije v Globasnici in pred skorajšnjo peto obletnico celovškega kompromisnega dogovora smo se v oddaji Sotočja o doseženem pogovarjali z Bernardom Sadovnikom, predsednikom najmlajše krovne organizacije – Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev.
10. aprila lani se je namreč na ustanovi seji sešel občinski svet Globasnice, dolgoletni podžupan pa je prevzel funkcijo župana in si za cilj zastavil boljše stike z občani. Je uspel?
“Županovanje je najlepša naloga, ki jo lahko človeku nudi politična funkcija. Stik z ljudmi, občani, še posebej v primeru, ko lahko župan pomaga človeku v konkretnem primeru.”
Cilj je, je prepričan Sadovnik, dosegel, saj je takorekoč noč in dan prisoten v občini. Ponosen je tudi na velike projekte, ki so jih zastavili v tem letu, predvsem na 6,8 milijona evrov vreden projekt izgradnje kanalizacije in na protipoplavno zaščito, ki bo občino stala 8 milijonov evrov.
“Že dejstvo, da ima Globasnica župana, ki prihaja iz slovenskih vrst, omogoča nove poti, nove stike in s tem namenom se bomo vključevali v nove programe z novimi projekti.”
Računajo predvsem na čezmejne evropske projekte, saj zaradi finančnih težav, v katerih se je znašla dežela Koroška, na izredna sredstva iz deželnega proračuna ne morejo računati. Bodo pa dobili denar, ki je občinam zagotovljen na osnovi deleža prebivalstva.
26. aprila 2011 je bil v Celovcu podpisan kompromisni dogovor in memorandum, ki med drugim določa postavitev krajevnih tabel za 164 dvojezičnih in zapira polemično poglavje v zgodovini odnosov koroških Slovencev z aktualnimi deželnimi oblastmi. Koliko od dogovorjenega je bilo tudi izpolnjenega v teh petih letih?
“V glavnem se je, po mojem, to kar je bilo zapisano, predvsem na področju slovenske glasbene šole, čeprav ni prišlo do optimalne rešitve. Toda glede na pogoje in finančne zmožnosti dežele, smo lahko srečni, da smo dosegli to rešitev in zakonsko uredili status. Prepričan sem, da danes takšne rešitve ne bi bilo mogoče izpeljati. Ker situacija v deželi tega ne omogoča.”
Memorandum je prinesel novo kvaliteto v odnosih, pomembno pa je, da je trenutna vlada na čelu z glavarjem naklonjena slovenski narodni skupnosti, je prepričan Sadovnik, čeprav tega ne more dokazovati s finančnimi sredstvi.
“Vrednote, vzdušje glede dvojezičnosti in slovenskega jezika je prav gotovo takšno, da se lahko narodna skupnost razvija v pravo smer. Kvaliteta nas, županov, ki prihajamo iz vrst slovenske narodne skupnosti, pa je prav v tem, da je dvojezičnost po občinah še bolj navzoča in kar je najpomembneje, da je samoumevna.”
Bernard Sadovnik, ki je vrsto let vodil posle pri Enotni listi, stranki, ki na lokalni ravni predstavlja tudi koroške Slovence, ima ideje tudi glede preoblikovanja krovnih organizacij. Te predvsem med mlajšimi rojaki izgubljajo svoj pomen in vlogo. Kdo bi lahko po njegovem zastopal rojake? Prisluhnite pogovoru v oddaji Sotočja.
Reka – Luka raznolikosti
Leta 2020 bo Reka evropska prestolnica kulture. V ožjem izboru, v katerem so bili še Dubrovnik, Osijek in Pulj, je zmagala s programom Luka raznolikosti. Kot v oddaji Sotočja ugotavlja Marjana Mirković, je projekt, ocenjen na dobrih trideset milijonov evrov, priložnost za pridobitev evropskih sredstev, obnovo kulturnih ustanov, preureditev propadajoče industrijske dediščine in med drugim Titove ladje Galeb, ter mestne infrastrukture.
Pri pripravah na prijavo so sodelovale organizacije narodnih manjšin, ki s svojim delovanjem bogatijo kulturno podobo mesta, zato so odločitev o izboru Reke za evropsko prestolnico kulture tudi tam živeči Slovenci sprejeli z navdušenjem. Zdaj jih čaka veliko dela, je prepričana podpredsednica društva Bazovica Jasmina Dlačić.
Manjšinske organizacije so sodelovale tudi na nedavni predstavitvi ene izmed sedmih programskih usmeritev, z naslovom Kuhinja, in v Malem salonu na Korzu dočarale različne okuse Reke. Za slovenske so poskrbele prizadevne rojakinje iz društva Bazovica, Zdenka Kallan Verbanac, Lili Čargonja in Gorana Pecirep, ki so pripravile slovenske jedi in jih na stojnici predstavljale v slovenski narodni noši.
Društvo Bazovica je vključeno tudi v druge projekte, s katerimi krepijo spoznavanje in sobivanje različnih jezikov in kultur na Reki ter pričajo o odprtosti mesta. V vrtcu na Sušaku, v oddelku Čebelice, so malčki v okviru projekta Razlike med ljudmi marca tako spoznavali Slovenijo, od naravnih znamenitosti, Postojnske jame in Triglava, do običajev, glasbe in jedi, svoja spoznanja pa strnili v risbe, makete in plakate, postavljene na razstavi. V prisrčnem priložnostnem programu, ki je navdušil zbrano občinstvo pa so tudi zapeli.
Namen projekta je strpnost, pojasnjuje pobudnica, vzgojiteljica mentorica Biljana Francišković:
“Pri otrocih želimo spodbuditi določeno strpnost in medsebojno spoštovanje, saj je to prva naloga sodobne družbe.”
Druge kulture pa tako približajo tudi staršem in širši javnosti.
Pavlova plaketa za 30 let delovanja na glasbenem področju
Skupščina Železne županije je petim posameznikom za zasluge na področju domoznanstva podelila Pavlove plakete in med letošnjimi dobitniki priznanja poimenovanega po Avgustu Pavlu je tudi porabski Slovenec Laci Korpič, ki je Silvi Eöry zaupal, da je priznanja zelo vesel, saj že 14 let zaradi zdravstvenih težav ne nastopa več. Kar 30 let je sodeloval z ljudskimi pevkami, značilnimi prav za Porabje. Že pri 15 letih je imel svoj prvi ansambel nato pa je več desetletij s svojo skupino in ženskim kvartetom slovenske ljudske pesmi predstavljal širši javnosti. Med drugim je posnel tudi 150 slovenskih porabskih ljudskih pesmi, jih spremenil v notno obliko ter zapisal besedilo in jih tako ohranil tudi za prihodnje rodove.
Katerega od nastopov se najraje spominja in katera pesem mu je najbolj pri srcu? Tudi o tem pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite mu!
874 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
O doseženem po letu dni županovanja in skoraj petih letih veljavnosti celovškega kompromisnega dogovora, o težavah zaradi zamud pri izplačilih pomoči in spodbudnem zanimanju za vpis na goriške liceje, o Reki 2020 - luki raznolikosti in Pavlovem priznanju porabskemu rojaku Laciju Korpiču
Zamude z izplačili so stalnica
Organizacije Slovencev v Italiji se tudi letos soočajo s težavami zaradi zamud pri izplačilih podpor iz Rima in Ljubljane. Kot je Mirjam Muženič pojasnil direktor Kulturnega doma Gorica Igor Komel, letos zaposleni še niso dobili plače, toda:
“Čeprav smo v težkih trenutkih, moramo opravljati na našo nalogo. Imam srečo, da imam kolektiv, ki je zlat.”
Deželo Furlanijo Julijsko krajino so sicer pozvali, naj jim da vsaj nekaj predujma, da bi rešili težave, toda odziva do zdaj še ni bilo. Kljub temu pa mora Kulturni dom delati naprej, pravi Komel:
“Ne moremo si privoščiti, da bi zaprli tako pomembno institucijo, pomembno ne le za slovensko narodno skupnost, ampak za celotno Gorico.”
Predsednik krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič računa, da bo denar tako iz Ljubljane kot iz Rima na računih že sredi aprila. Iz Slovenije prav zdaj dobivajo obvestila o dodeljenih jim sredstvih, dežela FJK pa še čaka na obljubljenih 10 milijonov evrov iz italijanskega proračuna. Praksa zamud, ki slovenskim organizacijam zaradi najemov posojil povzročajo dodatne stroške, se vnovič ponavlja. Rešitev bi bili, je prepričan tudi Pavšič, predujmi, ki bi jih izplačali slovenskim organizacijam, zamudam pa se tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti:
“Zaradi določenih postopkov, realno ne moremo pričakovati, da bomo denar dobili že v začetku leta. Na to moramo računati in na to se moramo pripraviti tudi v prihodnje. Drugo pa je vprašanje, kaj storiti, ko denar zamuja več mesec in ga namesto februarja dobimo šele aprila ali maja.”
Več o težavah, ki jih imajo slovenske organizacije v Italiji, pa tudi o pomislekih, da denar ni najbolje porabljen, lahko slišite v oddaji.
Globalizacija slovenskega licejskega pola v Gorici
Italijanske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici bo prihodnje leto obiskovalo še nekaj več dijakov kot letos, kažejo podatki o vpisu. Zanimanje za vpis dijakov iz Slovenije v zadnjih letih nekoliko upada, je pa vse več učencev drugih narodnosti ne le slovenske in italijanske. Prav večkulturnost je ena od odlik teh šol. Kot je Nataši Uršič pojasnila ravnateljica licejskega pola v Gorici Elizabeta Kovic zanimanje za vpis rahlo raste, zato so zadovoljni, čeprav bi si zaradi načina financiranja želeli veliko več učencev:
“V Italiji se šole financirajo na osnovi števila vpisanih učencev. Per capita, torej.”
Največ zanimanja je sicer za znanstveni licej, število vpisanih na klasični in humanistični licej pa se iz leta v leto spreminja. Včasih je nekaj več vpisanih v klasičnega, drugič v humanističnega, pravi ravnateljica Liceja Trubar – Gregorčič. Profesor zgodovine in filozofije na klasičnem liceju Peter Černic pa je navdušen zaradi govorne fleksibilnosti dijakov. Vse bolj se čuti globalizacija, pravi, saj med vpisanimi niso le otroci iz mešanih slovensko – italijanskih ali povsem italijanskih družin, vse več je tudi dijakov iz drugih mešanih družin, iz španskih in angleških:
“Rast dijakov znotraj slovenskega (višjega) srednjega šolstva je izjemno zanimiva. Dosegamo dobre rezultate. V razredih imamo dijake iz slovenskih, italijansko – slovenskih in tudi drugih mešanih družin. ….. Vidiš izjemo miselno prožnost. Sposobnost prehajanja iz ene jezikovne kode v drugo je zelo velika.”
Dobri pa so tudi rezultati pri nadaljnjem izobraževanju, dodaja Černic, saj se tudi dijaki iz povsem italijanskega govornega okolja, brez težav vključujejo v slovenski višji in univerzitetni sistem:
“Vedno več dijakov se odloča za slovenske univerze in vidimo, kljub kritikam glede kakovosti slovenskega jezika, da so rezultati na univerzah izjemno dobri in jezikovih težav ni.”
Dvojezičnost postaja samoumevna
Leto dni po prevzemu županske funkcije v Globasnici in pred skorajšnjo peto obletnico celovškega kompromisnega dogovora smo se v oddaji Sotočja o doseženem pogovarjali z Bernardom Sadovnikom, predsednikom najmlajše krovne organizacije – Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev.
10. aprila lani se je namreč na ustanovi seji sešel občinski svet Globasnice, dolgoletni podžupan pa je prevzel funkcijo župana in si za cilj zastavil boljše stike z občani. Je uspel?
“Županovanje je najlepša naloga, ki jo lahko človeku nudi politična funkcija. Stik z ljudmi, občani, še posebej v primeru, ko lahko župan pomaga človeku v konkretnem primeru.”
Cilj je, je prepričan Sadovnik, dosegel, saj je takorekoč noč in dan prisoten v občini. Ponosen je tudi na velike projekte, ki so jih zastavili v tem letu, predvsem na 6,8 milijona evrov vreden projekt izgradnje kanalizacije in na protipoplavno zaščito, ki bo občino stala 8 milijonov evrov.
“Že dejstvo, da ima Globasnica župana, ki prihaja iz slovenskih vrst, omogoča nove poti, nove stike in s tem namenom se bomo vključevali v nove programe z novimi projekti.”
Računajo predvsem na čezmejne evropske projekte, saj zaradi finančnih težav, v katerih se je znašla dežela Koroška, na izredna sredstva iz deželnega proračuna ne morejo računati. Bodo pa dobili denar, ki je občinam zagotovljen na osnovi deleža prebivalstva.
26. aprila 2011 je bil v Celovcu podpisan kompromisni dogovor in memorandum, ki med drugim določa postavitev krajevnih tabel za 164 dvojezičnih in zapira polemično poglavje v zgodovini odnosov koroških Slovencev z aktualnimi deželnimi oblastmi. Koliko od dogovorjenega je bilo tudi izpolnjenega v teh petih letih?
“V glavnem se je, po mojem, to kar je bilo zapisano, predvsem na področju slovenske glasbene šole, čeprav ni prišlo do optimalne rešitve. Toda glede na pogoje in finančne zmožnosti dežele, smo lahko srečni, da smo dosegli to rešitev in zakonsko uredili status. Prepričan sem, da danes takšne rešitve ne bi bilo mogoče izpeljati. Ker situacija v deželi tega ne omogoča.”
Memorandum je prinesel novo kvaliteto v odnosih, pomembno pa je, da je trenutna vlada na čelu z glavarjem naklonjena slovenski narodni skupnosti, je prepričan Sadovnik, čeprav tega ne more dokazovati s finančnimi sredstvi.
“Vrednote, vzdušje glede dvojezičnosti in slovenskega jezika je prav gotovo takšno, da se lahko narodna skupnost razvija v pravo smer. Kvaliteta nas, županov, ki prihajamo iz vrst slovenske narodne skupnosti, pa je prav v tem, da je dvojezičnost po občinah še bolj navzoča in kar je najpomembneje, da je samoumevna.”
Bernard Sadovnik, ki je vrsto let vodil posle pri Enotni listi, stranki, ki na lokalni ravni predstavlja tudi koroške Slovence, ima ideje tudi glede preoblikovanja krovnih organizacij. Te predvsem med mlajšimi rojaki izgubljajo svoj pomen in vlogo. Kdo bi lahko po njegovem zastopal rojake? Prisluhnite pogovoru v oddaji Sotočja.
Reka – Luka raznolikosti
Leta 2020 bo Reka evropska prestolnica kulture. V ožjem izboru, v katerem so bili še Dubrovnik, Osijek in Pulj, je zmagala s programom Luka raznolikosti. Kot v oddaji Sotočja ugotavlja Marjana Mirković, je projekt, ocenjen na dobrih trideset milijonov evrov, priložnost za pridobitev evropskih sredstev, obnovo kulturnih ustanov, preureditev propadajoče industrijske dediščine in med drugim Titove ladje Galeb, ter mestne infrastrukture.
Pri pripravah na prijavo so sodelovale organizacije narodnih manjšin, ki s svojim delovanjem bogatijo kulturno podobo mesta, zato so odločitev o izboru Reke za evropsko prestolnico kulture tudi tam živeči Slovenci sprejeli z navdušenjem. Zdaj jih čaka veliko dela, je prepričana podpredsednica društva Bazovica Jasmina Dlačić.
Manjšinske organizacije so sodelovale tudi na nedavni predstavitvi ene izmed sedmih programskih usmeritev, z naslovom Kuhinja, in v Malem salonu na Korzu dočarale različne okuse Reke. Za slovenske so poskrbele prizadevne rojakinje iz društva Bazovica, Zdenka Kallan Verbanac, Lili Čargonja in Gorana Pecirep, ki so pripravile slovenske jedi in jih na stojnici predstavljale v slovenski narodni noši.
Društvo Bazovica je vključeno tudi v druge projekte, s katerimi krepijo spoznavanje in sobivanje različnih jezikov in kultur na Reki ter pričajo o odprtosti mesta. V vrtcu na Sušaku, v oddelku Čebelice, so malčki v okviru projekta Razlike med ljudmi marca tako spoznavali Slovenijo, od naravnih znamenitosti, Postojnske jame in Triglava, do običajev, glasbe in jedi, svoja spoznanja pa strnili v risbe, makete in plakate, postavljene na razstavi. V prisrčnem priložnostnem programu, ki je navdušil zbrano občinstvo pa so tudi zapeli.
Namen projekta je strpnost, pojasnjuje pobudnica, vzgojiteljica mentorica Biljana Francišković:
“Pri otrocih želimo spodbuditi določeno strpnost in medsebojno spoštovanje, saj je to prva naloga sodobne družbe.”
Druge kulture pa tako približajo tudi staršem in širši javnosti.
Pavlova plaketa za 30 let delovanja na glasbenem področju
Skupščina Železne županije je petim posameznikom za zasluge na področju domoznanstva podelila Pavlove plakete in med letošnjimi dobitniki priznanja poimenovanega po Avgustu Pavlu je tudi porabski Slovenec Laci Korpič, ki je Silvi Eöry zaupal, da je priznanja zelo vesel, saj že 14 let zaradi zdravstvenih težav ne nastopa več. Kar 30 let je sodeloval z ljudskimi pevkami, značilnimi prav za Porabje. Že pri 15 letih je imel svoj prvi ansambel nato pa je več desetletij s svojo skupino in ženskim kvartetom slovenske ljudske pesmi predstavljal širši javnosti. Med drugim je posnel tudi 150 slovenskih porabskih ljudskih pesmi, jih spremenil v notno obliko ter zapisal besedilo in jih tako ohranil tudi za prihodnje rodove.
Katerega od nastopov se najraje spominja in katera pesem mu je najbolj pri srcu? Tudi o tem pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite mu!
Odprtje reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja in znanstvena konferenca o raziskovanju slovenstva na Hrvaškem nekoč, danes in jutri . Priložnosti so! Z mlado tržaško Slovenko Nežo Kravos se pogovarjamo o mladih in njihovem delovanju zunaj in znotraj slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini ter predstavljamo dekliško vokalno skupino Bodeča Neža, ki žanje pohvale in nagrade doma in na tujem. S Popotnikom po Zilji, kulturno zgodovinskim vodnikom avtoric Uši Sereinig in Polone Sketelj, se odpravimo v najzahodnejšo od treh koroških dolin. S porabskimi Slovenci pa obujamo njihovo dediščino na starih slikah. Prisluhnite!
Skupaj z rojaki na avstrijskem Koroškem se na koncertu Koroška poje poklonimo Milki Hartman, pesnici z Libuškega polja. Koncertu je tokrat prisluhnil tudi predsednik države Borut Pahor in s tem podprl koroške Slovence pri njihovih prizadevanjih za vpis slovenščine v koroški deželni ustavi. Dejavnejše vloge najvišjih predstavnikov Slovenije si željo tudi rojaki v Furlaniji Julijski krajini, ki si prizadevajo zagotoviti svojega predstavnika v rimskem parlamentu. O tem z Walterjem Bandljem, predsednikom SSO. Inštitut za narodnostna vprašanja na Reki odpira svojo enoto. Več o ključnih ciljih in načrtih z vodjo enote doktorico Barbaro Riman. Ustavimo se tudi na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so po zimskem premoru vnovič odprli svojo restavracijo in to s kolinami. Še enem od običajev, ki tudi v Porabju izginja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Kako Slovencem v Furlaniji Julijski krajini zagotoviti predstavnika v parlamentu v Rimu? Možnosti je, kot lahko slišite, več, od posebnih volilnih okrožij do zajamčenega zastopstva. Z mlado koroško Slovenko Laro Hobel, študentko prvega letnika fizioterapije na ljubljanski Fakulteti za zdravstvo, se pogovarjamo o njenih izkušnjah s študijem v Sloveniji. S postavitvijo obeležij v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem se je sklenil mednarodni projekt Vžgano v spominih, ki opozarja na prezrte požige vasi na obmejnem območju med drugo svetovno vojno. Tema je, v časih, ko se na Hrvaškem širi sovražni govor in se kršijo temeljne človekove pravice, še kako aktualna. Kaj se dogaja, podrobneje v tokratni oddaji, ko s pustnim rajanjem odganjamo zimo še v Porabju.
O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej s predstavniki koroških Slovencev, ki so sodelovali na skupni seji dveh državnozborskih teles. O kratkem vzgojno-izobraževalnem programu slovenščine v enem od reških vrtcev, ki naj bi že jeseni prerasel v celodnevni program v slovenščini. O jubilejnem 50. Kraškem pustu in literarnem večeru z Brankom Šömnom v Monoštru. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Osnutek nove koroške ustave je združil študentske in mladinske organizacije koroških Slovencev, da so po več destletjih v Celovcu pripravili protest. Eno glavnih pobudnic Leno Kolter, mlado, zelo dejavno koroško Slovenko, gostimo v tokratni oddaji. Njen starejši rojak, upokojeni sodnik Tomi Partl, dobitnik Bloudkove plakete za življenjsko delo na področju športa, pa bo pojasnil, kako je prav zaradi slovenščine postal član disciplinske komisije Uefe. Italija je, kot kaže, pred novimi volitvami. Zato nas zanima, kakšne so možnosti, da bi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini vendarle dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Odpravimo se tudi v Poreč, kjer slovensko društvo Oljka po desetih letih delovanja še vedno nima svojih prostorov, in predstavimo glasbeno dediščino porabskih Slovencev, zbrano na zgoščenki Edna ftica priletejla.
Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina. Kako se na to odzivajo, nas zanima v tokratni oddaji. Koroškim Slovencem smo se pridružili tudi na osredjem praznovanju slovenskega kulturnega praznika, ki so ga posvetili 60-letnici Slovenske gimnazije v Celovcu. Več lahko slišite tudi o obsežni Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine od začetkov do leta 1942, pred kratkim predstavljeni v Ljubljani. Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku. Z njo so se v Gorici poklonili Lojzetu Bratužu, zavednemu rojaku, tragično umrlemu pred 80 leti. Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Gostimo pa tudi ljubiteljskega slikarja Gojka Vlašiča. Rojak z Grobnika je kot pomorščak obplul skoraj ves svet. Ob tem je skiciral zanimive ljudi in dogodke, del teh slik pa je zdaj razstavil v Bazovici na Reki.
Februar je med rojaki v sosednjih državah že tradicionalno posvečen Francetu Prešernu in slovenskemu kulturnemu prazniku. V oddaji se tako na praznovanju pridružimo rojakom v Zilji na avstrijskem Koroškem. Skupaj s Slovenci v Italiji praznujemo 70-letnico delovanja Radijskega odra Trst. Kako okrepiti oziroma izboljšati kakovost slovenskega jezika v Porabju, je vprašanje, ki že dalj časa zaposluje pristojne. Je rešitev dejavnejša vloga lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu? Odgovor v tokratnih Sotočjih, ko med drugim predstavljamo tudi vse bolj uveljavljenega skladatelja in pianista mlajše generacije, rojaka z Reke Juraja Marka Žerovnika.
Tokrat več o nezanimanju mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji, birokratskih ovirah pri vpisih in posledicah, ki se kažejo tudi v vse večji asimilaciji. Pogovarjamo se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem. Kaj prinaša bančna reforma v Italiji, ki narekuje združitev zadružnih bank? Je to izguba avtonomije? Vprašanja za predsednika Zadružne kraške banke z Opčin Adrijana Kovačiča. Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je …. Prisluhnite!
Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.
Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.
Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja je naslov zbornika, ki ga je Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta predstavil v rimskem parlamentu. In kakšni so izzivi? Ustavimo se v Špetru, kjer se so učenci dvojezične osnovne šole po sedmih letih vrnili v nekdanje - zdaj prenovljene - prostore. Na Reki, kjer so zbirali pobude za učenje slovenščine v vrtcih, preverjamo, kakšen je odziv staršev in pristojnih oblasti. Madžarska vlada slovenski manjšini iz leta v leto namenja več denarja. Kako ga nameravajo porabili letos, pojasnjuje Martin Rópoš, predsednik državne slovenske samouprave. Eden največjih avstrijskih slikarjev, koroški Slovenec Valentin Oman se te dni vnovič predstavlja v Sloveniji, v Tržiču, kjer tako razvijajo čezmejno kulturno sodelovanje. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Kultura in gospodarstvo se, kažejo izkušnje rojakov iz sosednjih držav, vse bolj prepletata. To ugotavljajo tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se bojijo, da bi z zapiranjem manjših podružnic Posojilnice Bank brez svojih prostorov ostala nekatera slovenska kulturna društva. Kultura je temelj slovenske identitete, ne pa edini, je prepričan Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. Kako pa je z idejo o gospodarski manjšinski koordinaciji, sprašujemo pobudnika Feliksa Wieserja. V Zagrebu so z jubilejno 60.številko, s podelitvijo priznanj in z razstavo slovesno zaznamovali 20-letnico Novega odmeva – osrednjega glasila Slovencev živečih v Zagrebu. Pa ne le ni njih. Kakšne so ambicije? Gostimo tudi porabsko Slovenko Klaro Fódor, dobitnico najvišjega državnega priznanja Za narodnosti, ki ga zaslužnim predstavnikom manjšin podeljuje predsednik madžarske vlade. Njena glavna skrb so mladi, pojasnjuje. Prisluhnite!
Leto začenjamo z vabilom: Gremo plesat! Tako se namreč imenuje oddaja Radia Koper, ki je aprila lani gostovala pri rojakih na avstrijskem Koroškem, v Pliberku. Na koncertu so nastopili: tržaški ansambel Ano ur'co al' pej dvej in harmonikar, virtuoz Aleksander Ipavec Ipo, istrska klapa Semikanta, Ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, Oktet Suha in Podjunski trio. Kako so zveneli, lahko slišite v tokratni oddaji. Pridružite se in zaplešite z nami!
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti nas zanima, kako rojaki v sosednjih državah doživljajo skupni slovenski kulturni prostor. O tem se pogovarjamo z Jankom Mallejem, dolgoletnim vodjem Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, akademskim slikarjem Rokom Zelenkom, ki je že od mladosti tesno povezan z Grožnjanom, mestom umetnikov v hrvaški Istri, zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss in s tržaškim literatom in kritikom Marijem Čukom. Ustavimo pa se tudi v Benečiji, kjer za krepitev narodne zavesti skrbita slovenska časopisa z dolgoletno tradicijo – Novi Matajur in Dom. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
V Trstu s Svetom slovenskih organizacij (SSO) praznujemo 40-letnico delovanja. Gostimo rojakinji iz Benečije in Rezije, Živo Gruden in Luigio Negro, ki sta bili za svoje delo, tesno povezano s slovenskim jezikom in kulturo, odlikovani z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Na Dunaju si ogledamo prenovljeni Slovenski dom Korotan. Komu je namenjen? Prisluhnite! Za Porabje – edini časopis Slovencev na Madžarskem – se bo novo leto začelo spodbudno, saj se bo razširil kar za tretjino. Kaj to pomeni, pojasnjuje odgovorna urednica tednika Marijana Sukič. Vabimo pa vas tudi na razstavo slik rojakinje iz Gorskega kotarja Silvane Lautar. Ekonomistka, ki se sprošča s slikarstvom, je, pravi, vedno na poti. »Na poti« pa je tudi naslov razstave njenih del, ki so do konca januarja na ogled v Ljubljani.
Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so pričakovanja, kaj si obetajo, nas zanima v tokratni oddaji. Potegnemo črto pod uspešno delovanje slovenskih športnih društev v Italiji, usmerjenih predvsem k mladim in pomembnih zaradi ohranjanja maternega jezika in identitete. Spregovorimo o literarni ustvarjalnosti med koroškimi Slovenci, zbrani v jubilejni 10. številki revije Rastje in skupaj z najmlajšimi rojaki na Reki pričakamo Miklavža. Predstavimo pa tudi Jožefa Košiča, župnika, literata, etnologa in zgodovinarja, tesno povezanega z rojaki v Porabju.
Referendum o ustavnih spremembah v Italiji in predsedniške volitve v Avstriji, dogodka, pomembna za slovensko narodno skupnost v obeh državah, odmevata tudi v oddaji. Kakšni so odzivi na avstrijskem Koroškem po zmagi Alexandra van der Bellna in kakšna je dejanska vloga predsednika države pri vprašanjih narodnih skupnosti? Na ta in podobna vprašanja v oddaji odgovarja novinar in urednik tednika Novice Janko Kulmesch. O sporočilu, ki so ga italijanski volivci in volivke dali z zavrnitvijo ustavnih sprememb na referendumu, se pogovarjamo z glavnim urednikom goriškega tednika Novi glas Jurijem Paljkom Več lahko izveste o življenju v Furlaniji Julijski krajini, ki od 1. decembra nima več pokrajin, ter o konkretnih težavah rojakov v Istri. Spregovorimo tudi o sodelovanju murskosoboške študijske knjižnice z rojaki v Porabju in letošnji knjižni beri slovenskih založb v Italiji. Gostimo tudi predsednika Slovenske športne zveze iz Celovca Marjana Velika, za svoje prostovoljno delo zdaj odlikovanega s plaketo državnega sveta. Kako pa je bila letos uspešna celovška Slovenska športna zveza? Tudi o tem več v tokratni oddaji.
Kaj rojakom v Italiji prinašajo - in česa ne - ustavne spremembe, o katerih bodo odločali na nedeljskem referendumu? O tem v pogovoru s Tamaro Blažina, poslanko v italijanskem parlamentu. Kaj je v svoji 35-letni zgodovini postal Kulturni dom v Gorici, kjer letno pripravijo tudi 200 prireditev, pojasnjuje direktor Igor Komel? Kakšna je letošnja bera slovenskih založb na avstrijskem Koroškem. Kaj ponujajo v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze in kaj pri celovški Mohorjevi? Kako se je na sejmu predstavila založba Fran Franca Merkača? Kdo je bil arhitekt in urbanist Zdenko Sila, ki je v Kvarnerju pustil neizbrisne sledi? Kdo so porabski slovenski upokojenci, ki že dve desetletji skrbijo za ohranitev domačega narečja in slovenske besede? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji.
Porabski Slovenci so zadovoljni tako z odnosi med državama kot s financiranjem njihovih organizacij. Toda razmere se lahko vedno še izboljšajo, tudi z dvojezičnimi napisi, o katerih so govorili na tokratni seji mešane slovensko madžarske komisije. Gostimo travmatologa Romana Schellandra, ki pove več tudi o razmerah na področju zdravstva v Avstriji. Spominjamo se soustanovitelja in dolgoletnega predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta Borisa Raceta - Žarka, rojenega pred 100 leti. Z rojakom iz Zagreba Slavkom Alojzom Kramarjem se pogovarjamoi o slovenskih izgnancih v NDH med drugo svetovno vojno. Knjigo o tem je predstavil v tamkajšnjem Slovenskem domu. Kaj še pripravljajo zagrebški Slovenci pa pojasni Agata Klinar Medakovič, tajnica sveta slovenske narodne manjšine mesta Zagreb. Živahno bo, pravi. Prisluhnite!
Jezik in identiteta, kako sta povezana? Na prvi pogled preprosto vprašanje postaja vse bolj aktualno. Reginald Vospernik, koroški Slovenec, ki nikoli ni imel težav ne z jezikom ne z identiteto, ugotavlja, da se identiteta v današnjem času spreminja. Kako? Prisluhnite mu v tokratni oddaji. S tržaškim rojakom, zgodovinarjem Gorazdom Bajcem se oziramo v čase pred in po osamosvojitvi Slovenije. Kakšne spremembe so doživljali rojaki v Furlaniji-Julijski krajini? Gostimo reškega fotografa in strastnega planinca Darka Moharja, soustanovitelja planinske sekcije v društvu Bazovica, ter se pridružimo najdejavnejšemu društvu porabskih Slovencev na praznovanju 20-letnice delovanja.
Neveljaven email naslov