Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sramoten odnos občinske uprave do uporabe slovenščine
Tipana je dvojezična občina v Benečiji, ena od 32 občin Furlanije Julijske krajine, v katerih živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti in kjer velja državni zaščitni zakon zanje. Za zaščito slovenske manjšine občina vsako leto dobi 35.000 evrov iz italijanskega proračuna, vendar je odnos občinske uprave do slovenskega jezika skorajda brezbrižen in celo sramoten, ugotavlja Mirjam Muženič.
Tipana je občina Julijskih Predalp, kjer v sedmih zaselkih, raztresenih na 65 kvadratnih kilometrih, živi komaj 645 ljudi. Slovensko pesem ohranja mešani zbor kulturnega društva Naše vasi, ki je lani pripravil dva božična koncerta, in ob prošnji za skromen občinski prispevek, občina vsako leto dobi proračunski denar tudi za te potrebe, doživel hladen tuš. Predsednik društva Marko Ternovec:
“Vprašali smo v slovenščini in dobili odgovor v italijanščini. Spet smo vprašali in zahtevali odgovor v slovenskem jeziku, dobili pa smo odgovor v jeziku, ki slovenščini ni niti podoben. Še najbolj je podoben hrvaščini.”
Na to so rojaki iz Tipane že opozorili Paritetni odbor in za Slovence v zamejstvu pristojnega ministra Gorazda Žavca, ki pa jim še ni odgovoril.
Na vprašanje o odnosu do krajanov slovenske narodnosti v Tipani in spoštovanju določil zaščitnega zakona, pa je Mirjam Muženič odgovoril župan Tipane Claudio Grassato. Pojasnil je da
“Res je Tipana na seznamu 32-ih občin, ki zagotavljajo zaščito Slovencem. Vendar je pri nas le manjše število teh prebivalcev, mnogi so odšli zlasti po potresu leta 1976. Ostali so predvsem starejši in tako smo kar izgubili krajevno tradicijo in kulturo. Ohranjajo jo v zboru in društvu Naše vasi. Sprašujete me o denarju za uresničevanje njihovih pravic. Trenutno nimam podatkov pri roki.”
Potrdil pa je, da občina dobiva denar za poslovanje dvojezične pisarne in pohvalil sodelovanje s Slovenijo pri projektu za ohranitev kulturne dediščine Zbor zbirk in z bližjima občinama Tolmin in Kobarid.
Da težave z javno rabo slovenščine v Tipani vsekakor so pa dokazujejo tudi napotki o letnem odvozu smeti iz Tipane, natisnjeni v šestih jezikih, tudi kitajskem, ne pa v slovenčini. Župan Claudio Grassato, ki za to ni vedel, zagotavlja, da bo podjetje, ki skrbi za odvoz smeti, opozoril, naj vključi tudi slovenščino.
Na avstrijskem Koroškem vse več posluha za domača narečja
Narečja postajajo na Koroškem vse popularnejša, tudi v dolini Zilje, kjer so rojaki najbolj asimilirani, ugotavlja Martina Piko Rustja, vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, ki je v okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani skupaj z Martinom Kuchlingom iz KKZ, vodjo pobude Slovenščna v družini, predstavila knjigo in DVD Marije Bartoloth – zbirko pesmi v ziljskem narečju Zilščǝ pušǝlč.
Veliko je zanimanja tudi za narečne pripovedke, uspešen projekt pobude Slovenščina v družini. Konec lanskega leta so namreč pri Krščanski kulturni zvezi izdali že četrto zgoščenko oziroma CD z narečnimi pripovedkami. Po pravljicah za otroke v ziljskem narečju, basnih in pesmih v rožanskem narečju in pripovedkah v podjunskem narečju so izdali še DBA MUNIJA – basni in pripovedke v selskem narečju z naslovom. O popularnosti slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem in pomenu samih narečij za slovenski jezik podrobneje v tokratni oddaji.
Na izlet k rojakom v sosednjih državah
Porabje, ki je bilo vrsto let hermetično zaprta pokrajina, je po vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo iz leta v leto bolj zanimivo tudi za turiste. S kakšno ponudbo poskušajo naši rojaki na Madžarskem privabiti obiskovalce od blizu in daleč, je preverjala Silva Eöry. Pokrajina je čudovita, rojaki pa vam organizirajo celodnevni izlet.
Prijateljstvo brez meje
Pri lovski koči v Liscu (vasica Lisac pri Klani nad Reko), v neposredni bližini meje s Slovenijo so se v nedeljo (17.aprila) zbrali planinci na svojem tradicionalnem srečanju, ki poteka pod geslom: Prijateljstvo brez meje, že enajstem po vrsti. Zbralo se je več kot sto planincev, predvsem iz sodelujočih slovenskih društev s Tržaškega (PD Trst, ŠD Sloga iz Bazovice, SK Devin), Bistriškega (PD Snežnik Ilirska Bistrica) in Reke (PS KPD Bazovica). Organizator srečanja so bili tokrat, že četrtič, rojaki z Reke, ki so že od svojih začetkov usmerjeni k sodelovanju s slovenskimi društvi. Želja po tesnejšem sodelovanju pa je botrovala tudi pobudi po rednem letnem srečevanju, da bi tako okrepili stike in hkrati spoznavali kraje, kjer delujejo društva.
Tudi na tokratnem druženju, ki se je nadaljevalo še dolgo po pohodu, ob pesmi in plesu so se prijateljstva še okrepila, sklenili pa so se tudi novi dogovori, je v Sotočjih poročala Marjana Mirković.
Planinska skupina Bazovice pa se bo do konca sezone odpravila še na izlet po otokih in se udeležila tudi dnevov planinskih organizacij Slovenije in Hrvaške.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sramoten odnos občinske uprave do uporabe slovenščine
Tipana je dvojezična občina v Benečiji, ena od 32 občin Furlanije Julijske krajine, v katerih živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti in kjer velja državni zaščitni zakon zanje. Za zaščito slovenske manjšine občina vsako leto dobi 35.000 evrov iz italijanskega proračuna, vendar je odnos občinske uprave do slovenskega jezika skorajda brezbrižen in celo sramoten, ugotavlja Mirjam Muženič.
Tipana je občina Julijskih Predalp, kjer v sedmih zaselkih, raztresenih na 65 kvadratnih kilometrih, živi komaj 645 ljudi. Slovensko pesem ohranja mešani zbor kulturnega društva Naše vasi, ki je lani pripravil dva božična koncerta, in ob prošnji za skromen občinski prispevek, občina vsako leto dobi proračunski denar tudi za te potrebe, doživel hladen tuš. Predsednik društva Marko Ternovec:
“Vprašali smo v slovenščini in dobili odgovor v italijanščini. Spet smo vprašali in zahtevali odgovor v slovenskem jeziku, dobili pa smo odgovor v jeziku, ki slovenščini ni niti podoben. Še najbolj je podoben hrvaščini.”
Na to so rojaki iz Tipane že opozorili Paritetni odbor in za Slovence v zamejstvu pristojnega ministra Gorazda Žavca, ki pa jim še ni odgovoril.
Na vprašanje o odnosu do krajanov slovenske narodnosti v Tipani in spoštovanju določil zaščitnega zakona, pa je Mirjam Muženič odgovoril župan Tipane Claudio Grassato. Pojasnil je da
“Res je Tipana na seznamu 32-ih občin, ki zagotavljajo zaščito Slovencem. Vendar je pri nas le manjše število teh prebivalcev, mnogi so odšli zlasti po potresu leta 1976. Ostali so predvsem starejši in tako smo kar izgubili krajevno tradicijo in kulturo. Ohranjajo jo v zboru in društvu Naše vasi. Sprašujete me o denarju za uresničevanje njihovih pravic. Trenutno nimam podatkov pri roki.”
Potrdil pa je, da občina dobiva denar za poslovanje dvojezične pisarne in pohvalil sodelovanje s Slovenijo pri projektu za ohranitev kulturne dediščine Zbor zbirk in z bližjima občinama Tolmin in Kobarid.
Da težave z javno rabo slovenščine v Tipani vsekakor so pa dokazujejo tudi napotki o letnem odvozu smeti iz Tipane, natisnjeni v šestih jezikih, tudi kitajskem, ne pa v slovenčini. Župan Claudio Grassato, ki za to ni vedel, zagotavlja, da bo podjetje, ki skrbi za odvoz smeti, opozoril, naj vključi tudi slovenščino.
Na avstrijskem Koroškem vse več posluha za domača narečja
Narečja postajajo na Koroškem vse popularnejša, tudi v dolini Zilje, kjer so rojaki najbolj asimilirani, ugotavlja Martina Piko Rustja, vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, ki je v okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani skupaj z Martinom Kuchlingom iz KKZ, vodjo pobude Slovenščna v družini, predstavila knjigo in DVD Marije Bartoloth – zbirko pesmi v ziljskem narečju Zilščǝ pušǝlč.
Veliko je zanimanja tudi za narečne pripovedke, uspešen projekt pobude Slovenščina v družini. Konec lanskega leta so namreč pri Krščanski kulturni zvezi izdali že četrto zgoščenko oziroma CD z narečnimi pripovedkami. Po pravljicah za otroke v ziljskem narečju, basnih in pesmih v rožanskem narečju in pripovedkah v podjunskem narečju so izdali še DBA MUNIJA – basni in pripovedke v selskem narečju z naslovom. O popularnosti slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem in pomenu samih narečij za slovenski jezik podrobneje v tokratni oddaji.
Na izlet k rojakom v sosednjih državah
Porabje, ki je bilo vrsto let hermetično zaprta pokrajina, je po vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo iz leta v leto bolj zanimivo tudi za turiste. S kakšno ponudbo poskušajo naši rojaki na Madžarskem privabiti obiskovalce od blizu in daleč, je preverjala Silva Eöry. Pokrajina je čudovita, rojaki pa vam organizirajo celodnevni izlet.
Prijateljstvo brez meje
Pri lovski koči v Liscu (vasica Lisac pri Klani nad Reko), v neposredni bližini meje s Slovenijo so se v nedeljo (17.aprila) zbrali planinci na svojem tradicionalnem srečanju, ki poteka pod geslom: Prijateljstvo brez meje, že enajstem po vrsti. Zbralo se je več kot sto planincev, predvsem iz sodelujočih slovenskih društev s Tržaškega (PD Trst, ŠD Sloga iz Bazovice, SK Devin), Bistriškega (PD Snežnik Ilirska Bistrica) in Reke (PS KPD Bazovica). Organizator srečanja so bili tokrat, že četrtič, rojaki z Reke, ki so že od svojih začetkov usmerjeni k sodelovanju s slovenskimi društvi. Želja po tesnejšem sodelovanju pa je botrovala tudi pobudi po rednem letnem srečevanju, da bi tako okrepili stike in hkrati spoznavali kraje, kjer delujejo društva.
Tudi na tokratnem druženju, ki se je nadaljevalo še dolgo po pohodu, ob pesmi in plesu so se prijateljstva še okrepila, sklenili pa so se tudi novi dogovori, je v Sotočjih poročala Marjana Mirković.
Planinska skupina Bazovice pa se bo do konca sezone odpravila še na izlet po otokih in se udeležila tudi dnevov planinskih organizacij Slovenije in Hrvaške.
V Sotočjih se tokrat odpravljamo v Pliberk na južnem Koroškem, kjer so se na svoj način lotili reševanja podeželja. Zemljišča po ugodnih cenah privabljajo vse več Slovencev. Spodbudne novice prihajajo iz Trsta, kjer bo čez nekaj mesecev vendarle zaživelo novo Tržaško knjižno središče, pomembno tako za slovensko narodno skupnost v Furlaniji julijski krajini kot tudi za slovenske literarate. Rojaki v Porabju te dni ocenjujejo rezultate parlamentarnih volitev. Presenečenj ni bilo. Kakšni pa so obeti? Odgovor slišite v tokratnih Sotočjih. Gostili pa smo tudi primorskega rojaka Sava Sancina, nekdanjega pomorščaka in profesorja na pomorski šoli v Bakru. Njegova družina je krepko zaznamovala kulturni in gospodarski razvoj v Istri.
V Sotočjih tokrat več o oddaji "Dober dan, Koroška", ki praznuje četrt stoletja, in njenem prispevku k sožitju med koroškimi Slovenci in Avstrijci. Novega predsednika programskega sveta tednika Novice Danila Katza smo med drugim vprašali, kakšen bi lahko bil v prihodnje osrednji časopis koroških Slovencev. Pri vodji porabske razvojne agencije Slovenska krajina Andreji Kovač preverjamo, kako napreduje projekt vzorčne kmetije. Pred nekaj leti se je namreč znašel v precejšnjih težavah. Da slovenska beseda v sosednjih državah ne zamre, skrbijo številni pevski zbori. Na Hrvaškem gojijo zborovsko tradicijo v več slovenskih društvih. Tradicionalni pa so postali tudi njihovi nastopi na revijah Primorska poje. Več o tem v tokratni oddaji, ko lahko slišite še, kako je po pol stoletja v Barkovljah vnovič zvenela Tržaška popevka.
V Sotočjih tokrat gostimo Eriko Kölleš Kiss, porabsko Slovenko, prvo zagovornico slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu. Med poslanci deželnega parlamenta avstrijske Koroške je vse več zanimanja za slovensko narodno skupnost, ugotavlja koroška Slovenka Zalka Kuchling, poslanka Zelenih v deželnem zboru. Ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz pa opozarja, da se za lepo fasado koroške vlade skriva še veliko problemov. V prihodnjem šolskem letu bo v prvih razredih slovenskih srednjih oziroma višjih srednjih šol, kot jih imenujejo v Italiji, le dobra polovica tistih, ki končujejo slovensko osnovno šolo. Podatek ni spodbuden. Zakaj, pojasnjujemo v Sotočjih. O svojem zanimivem življenju pa je več povedal Ivica Kunej, rojak iz Zagreba. Upokojeni igralec, nekoč vodja teatra Gavella in zagrebške filharmonije, je pri 83. še zelo dejaven.
Kaj je prineslo leto, ko se je v koroškem deželnem zboru slišala slovenska beseda? Kaj se dogaja s statusom glasbene šole na Koroškem, slovenske glasbene šole? Gabrijel Hribar, vodja občinske Enotne liste v Železni Kapli, je novi predsednik edine politične stranke Koroških Slovencev. Kaj pomeni odločitev, da bo Enotna lista dejansko postala regionalna stranka? Odgovore na ta vprašanja najdete v tokratnih Sotočjih. Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila redni letni občni zbor. Kako v zvezi ocenjujejo aktualne razmere v Porabju in na Madžarskem tik pred parlamentarnimi volitvami? Pozornost pa bomo med drugim namenili tudi podružnici NLB na Opčinah pri Trstu, ki zapira vrata. Je to res edina možnost za uspešno prestrukturiranje banke? Kaj to pomeni za slovensko zamejsko gospdarstvo? Tudi o tem podrobneje v tokratnih Sotočjih.
Sotočja so tokrat predvsem zgodovinsko obarvana. Spomnili smo se 600. obletnice zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode na Gosposvetskem polju. Pogovarjali smo se s celovškim sodnikom, literatom in zgodovinarjem, doktorjem Jankom Ferkom. Konec lanskega leta je izdal nov roman, v katerem osvetljuje razmere pred 100. leti in razloge za začetek prve svetovne vojne. Dogajanje med drugo svetovno vojno in trpljenje judovske družine iz Trsta opisuje Marta Ascoli v delu z naslovom »Auschwitz je tudi tvoj«. Tragično življenjsko zgodbo je iz italijanščine prevedla tržaška Slovenka, profesorica Magda Jevnikar. Več kot 70 let pa je trajalo, da je luč sveta v knjižni obliki ugledala Prekmurska slovenska slovnica. Doktor Avgust Pavel, jezikoslovec in literat, jo je napisal že leta 1942. Zakaj je pomembna za rojake v Porabju, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se še v Matulje nad Reko, kjer so tudi v tamkajšnji šoli začeli s poukom slovenščine.
Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne zamejske organizacije, je določila svoje prve naloge. Kakšne so, lahko slišite v Sotočjih. Čez slab mesec dni bodo na Madžarskem parlamentarne volitve. Porabski Slovenci bodo prvič volili svojega zagovornika oziroma poslanca. O pripravah na volitve več v tokratni oddaji. Predstavili smo tudi Zvonimirja Stipetića, novega predsednika Slovenskega doma Bazovica na Reki, spregovorili o možnostih za rešitev edine slovenske knjigarne v Trstu in se pridružili koroškim Slovencem na tradicionalnem koncertu Koroška poje.
Pustno rajanje in različni karnevali te dni potekajo tudi pri rojakih v sosednjih državah. V Sotočjih smo se odpravili na pustovanje na avstrijsko Koroško, v južno Podjuno, in v Porabje, kjer so po večletnem premoru obudili Borovo gostüvanje. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Predstavili smo znanega slovenskega tržaškega umetnika, grafika in slikarja, Franka Vecchieta. Te dni je izšla monografija z naslovom »Memorabilia« kot poklon njegovemu delu, predstavljenem v Trstu. Pridružili smo se tudi slovenskim izgnancem v Zagrebu, ki so pred desetimi leti ustanovili svojo samostojno sekcijo.
V Sotočjih smo tokrat obudili spomina na zavedna rojaka, ki sta s svojim delovanjem v začetku prejšnjega stoletja v zgodovino Slovencev vtisnila neizbrisen pečat. Doktor Jože Volbank se je vse življenje zavzemal za ohranitev slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Volbankova ustanova, ki gospodari z njegovo zapuščino in nadaljuje to tradicijo, pa te dni praznuje 5-letnico delovanja. Za pravice Slovencev se je vse življenje boril tudi Josip Pangerc, dolgoletni župan Doline pri Trstu in deželni poslanec. Kaj vse je počel, razkrivamo v tokratnih Sotočjih. V Slovenski vesi smo se pridružili porabskim Slovencem na premieri dveh novih kratkih iger, na Reki pa folklorni skupini Bazovica in domačemu tamburaškemu orkestru.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
V Sotočjih smo se posvetili živahnemu kulturnemu dogajanju v zamejstvu. Spomine smo obujali s Prešernovim nagrajencem, tržaškim Slovencem Pavletom Merkujem, skladateljem, etnomuzikologom, slovenistom in etimologom. Mlada koroška Slovenka Verena Gotthardt je pred kratkim izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Najdeni nič. Več o njenem ustvarjanju lahko slišite v Sotočjih. Pesmi piše tudi rojakinja z Reke, zelo dejavna članica društva Bazovica Zdenka Kalan Verbanac. V Porabju so med drugim uradno zaznamovali 20. obletnico podpisa sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic manjšinama. Sporazum, ki je začel veljati leta 1993, je prinesel pomembne spremembe. Kakšne? Odgovor nadete v tokratni oddaji.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Neveljaven email naslov