Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sramoten odnos občinske uprave do uporabe slovenščine
Tipana je dvojezična občina v Benečiji, ena od 32 občin Furlanije Julijske krajine, v katerih živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti in kjer velja državni zaščitni zakon zanje. Za zaščito slovenske manjšine občina vsako leto dobi 35.000 evrov iz italijanskega proračuna, vendar je odnos občinske uprave do slovenskega jezika skorajda brezbrižen in celo sramoten, ugotavlja Mirjam Muženič.
Tipana je občina Julijskih Predalp, kjer v sedmih zaselkih, raztresenih na 65 kvadratnih kilometrih, živi komaj 645 ljudi. Slovensko pesem ohranja mešani zbor kulturnega društva Naše vasi, ki je lani pripravil dva božična koncerta, in ob prošnji za skromen občinski prispevek, občina vsako leto dobi proračunski denar tudi za te potrebe, doživel hladen tuš. Predsednik društva Marko Ternovec:
“Vprašali smo v slovenščini in dobili odgovor v italijanščini. Spet smo vprašali in zahtevali odgovor v slovenskem jeziku, dobili pa smo odgovor v jeziku, ki slovenščini ni niti podoben. Še najbolj je podoben hrvaščini.”
Na to so rojaki iz Tipane že opozorili Paritetni odbor in za Slovence v zamejstvu pristojnega ministra Gorazda Žavca, ki pa jim še ni odgovoril.
Na vprašanje o odnosu do krajanov slovenske narodnosti v Tipani in spoštovanju določil zaščitnega zakona, pa je Mirjam Muženič odgovoril župan Tipane Claudio Grassato. Pojasnil je da
“Res je Tipana na seznamu 32-ih občin, ki zagotavljajo zaščito Slovencem. Vendar je pri nas le manjše število teh prebivalcev, mnogi so odšli zlasti po potresu leta 1976. Ostali so predvsem starejši in tako smo kar izgubili krajevno tradicijo in kulturo. Ohranjajo jo v zboru in društvu Naše vasi. Sprašujete me o denarju za uresničevanje njihovih pravic. Trenutno nimam podatkov pri roki.”
Potrdil pa je, da občina dobiva denar za poslovanje dvojezične pisarne in pohvalil sodelovanje s Slovenijo pri projektu za ohranitev kulturne dediščine Zbor zbirk in z bližjima občinama Tolmin in Kobarid.
Da težave z javno rabo slovenščine v Tipani vsekakor so pa dokazujejo tudi napotki o letnem odvozu smeti iz Tipane, natisnjeni v šestih jezikih, tudi kitajskem, ne pa v slovenčini. Župan Claudio Grassato, ki za to ni vedel, zagotavlja, da bo podjetje, ki skrbi za odvoz smeti, opozoril, naj vključi tudi slovenščino.
Na avstrijskem Koroškem vse več posluha za domača narečja
Narečja postajajo na Koroškem vse popularnejša, tudi v dolini Zilje, kjer so rojaki najbolj asimilirani, ugotavlja Martina Piko Rustja, vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, ki je v okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani skupaj z Martinom Kuchlingom iz KKZ, vodjo pobude Slovenščna v družini, predstavila knjigo in DVD Marije Bartoloth – zbirko pesmi v ziljskem narečju Zilščǝ pušǝlč.
Veliko je zanimanja tudi za narečne pripovedke, uspešen projekt pobude Slovenščina v družini. Konec lanskega leta so namreč pri Krščanski kulturni zvezi izdali že četrto zgoščenko oziroma CD z narečnimi pripovedkami. Po pravljicah za otroke v ziljskem narečju, basnih in pesmih v rožanskem narečju in pripovedkah v podjunskem narečju so izdali še DBA MUNIJA – basni in pripovedke v selskem narečju z naslovom. O popularnosti slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem in pomenu samih narečij za slovenski jezik podrobneje v tokratni oddaji.
Na izlet k rojakom v sosednjih državah
Porabje, ki je bilo vrsto let hermetično zaprta pokrajina, je po vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo iz leta v leto bolj zanimivo tudi za turiste. S kakšno ponudbo poskušajo naši rojaki na Madžarskem privabiti obiskovalce od blizu in daleč, je preverjala Silva Eöry. Pokrajina je čudovita, rojaki pa vam organizirajo celodnevni izlet.
Prijateljstvo brez meje
Pri lovski koči v Liscu (vasica Lisac pri Klani nad Reko), v neposredni bližini meje s Slovenijo so se v nedeljo (17.aprila) zbrali planinci na svojem tradicionalnem srečanju, ki poteka pod geslom: Prijateljstvo brez meje, že enajstem po vrsti. Zbralo se je več kot sto planincev, predvsem iz sodelujočih slovenskih društev s Tržaškega (PD Trst, ŠD Sloga iz Bazovice, SK Devin), Bistriškega (PD Snežnik Ilirska Bistrica) in Reke (PS KPD Bazovica). Organizator srečanja so bili tokrat, že četrtič, rojaki z Reke, ki so že od svojih začetkov usmerjeni k sodelovanju s slovenskimi društvi. Želja po tesnejšem sodelovanju pa je botrovala tudi pobudi po rednem letnem srečevanju, da bi tako okrepili stike in hkrati spoznavali kraje, kjer delujejo društva.
Tudi na tokratnem druženju, ki se je nadaljevalo še dolgo po pohodu, ob pesmi in plesu so se prijateljstva še okrepila, sklenili pa so se tudi novi dogovori, je v Sotočjih poročala Marjana Mirković.
Planinska skupina Bazovice pa se bo do konca sezone odpravila še na izlet po otokih in se udeležila tudi dnevov planinskih organizacij Slovenije in Hrvaške.
873 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sramoten odnos občinske uprave do uporabe slovenščine
Tipana je dvojezična občina v Benečiji, ena od 32 občin Furlanije Julijske krajine, v katerih živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti in kjer velja državni zaščitni zakon zanje. Za zaščito slovenske manjšine občina vsako leto dobi 35.000 evrov iz italijanskega proračuna, vendar je odnos občinske uprave do slovenskega jezika skorajda brezbrižen in celo sramoten, ugotavlja Mirjam Muženič.
Tipana je občina Julijskih Predalp, kjer v sedmih zaselkih, raztresenih na 65 kvadratnih kilometrih, živi komaj 645 ljudi. Slovensko pesem ohranja mešani zbor kulturnega društva Naše vasi, ki je lani pripravil dva božična koncerta, in ob prošnji za skromen občinski prispevek, občina vsako leto dobi proračunski denar tudi za te potrebe, doživel hladen tuš. Predsednik društva Marko Ternovec:
“Vprašali smo v slovenščini in dobili odgovor v italijanščini. Spet smo vprašali in zahtevali odgovor v slovenskem jeziku, dobili pa smo odgovor v jeziku, ki slovenščini ni niti podoben. Še najbolj je podoben hrvaščini.”
Na to so rojaki iz Tipane že opozorili Paritetni odbor in za Slovence v zamejstvu pristojnega ministra Gorazda Žavca, ki pa jim še ni odgovoril.
Na vprašanje o odnosu do krajanov slovenske narodnosti v Tipani in spoštovanju določil zaščitnega zakona, pa je Mirjam Muženič odgovoril župan Tipane Claudio Grassato. Pojasnil je da
“Res je Tipana na seznamu 32-ih občin, ki zagotavljajo zaščito Slovencem. Vendar je pri nas le manjše število teh prebivalcev, mnogi so odšli zlasti po potresu leta 1976. Ostali so predvsem starejši in tako smo kar izgubili krajevno tradicijo in kulturo. Ohranjajo jo v zboru in društvu Naše vasi. Sprašujete me o denarju za uresničevanje njihovih pravic. Trenutno nimam podatkov pri roki.”
Potrdil pa je, da občina dobiva denar za poslovanje dvojezične pisarne in pohvalil sodelovanje s Slovenijo pri projektu za ohranitev kulturne dediščine Zbor zbirk in z bližjima občinama Tolmin in Kobarid.
Da težave z javno rabo slovenščine v Tipani vsekakor so pa dokazujejo tudi napotki o letnem odvozu smeti iz Tipane, natisnjeni v šestih jezikih, tudi kitajskem, ne pa v slovenčini. Župan Claudio Grassato, ki za to ni vedel, zagotavlja, da bo podjetje, ki skrbi za odvoz smeti, opozoril, naj vključi tudi slovenščino.
Na avstrijskem Koroškem vse več posluha za domača narečja
Narečja postajajo na Koroškem vse popularnejša, tudi v dolini Zilje, kjer so rojaki najbolj asimilirani, ugotavlja Martina Piko Rustja, vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, ki je v okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani skupaj z Martinom Kuchlingom iz KKZ, vodjo pobude Slovenščna v družini, predstavila knjigo in DVD Marije Bartoloth – zbirko pesmi v ziljskem narečju Zilščǝ pušǝlč.
Veliko je zanimanja tudi za narečne pripovedke, uspešen projekt pobude Slovenščina v družini. Konec lanskega leta so namreč pri Krščanski kulturni zvezi izdali že četrto zgoščenko oziroma CD z narečnimi pripovedkami. Po pravljicah za otroke v ziljskem narečju, basnih in pesmih v rožanskem narečju in pripovedkah v podjunskem narečju so izdali še DBA MUNIJA – basni in pripovedke v selskem narečju z naslovom. O popularnosti slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem in pomenu samih narečij za slovenski jezik podrobneje v tokratni oddaji.
Na izlet k rojakom v sosednjih državah
Porabje, ki je bilo vrsto let hermetično zaprta pokrajina, je po vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo iz leta v leto bolj zanimivo tudi za turiste. S kakšno ponudbo poskušajo naši rojaki na Madžarskem privabiti obiskovalce od blizu in daleč, je preverjala Silva Eöry. Pokrajina je čudovita, rojaki pa vam organizirajo celodnevni izlet.
Prijateljstvo brez meje
Pri lovski koči v Liscu (vasica Lisac pri Klani nad Reko), v neposredni bližini meje s Slovenijo so se v nedeljo (17.aprila) zbrali planinci na svojem tradicionalnem srečanju, ki poteka pod geslom: Prijateljstvo brez meje, že enajstem po vrsti. Zbralo se je več kot sto planincev, predvsem iz sodelujočih slovenskih društev s Tržaškega (PD Trst, ŠD Sloga iz Bazovice, SK Devin), Bistriškega (PD Snežnik Ilirska Bistrica) in Reke (PS KPD Bazovica). Organizator srečanja so bili tokrat, že četrtič, rojaki z Reke, ki so že od svojih začetkov usmerjeni k sodelovanju s slovenskimi društvi. Želja po tesnejšem sodelovanju pa je botrovala tudi pobudi po rednem letnem srečevanju, da bi tako okrepili stike in hkrati spoznavali kraje, kjer delujejo društva.
Tudi na tokratnem druženju, ki se je nadaljevalo še dolgo po pohodu, ob pesmi in plesu so se prijateljstva še okrepila, sklenili pa so se tudi novi dogovori, je v Sotočjih poročala Marjana Mirković.
Planinska skupina Bazovice pa se bo do konca sezone odpravila še na izlet po otokih in se udeležila tudi dnevov planinskih organizacij Slovenije in Hrvaške.
V Porabju ni motivacije za pouk slovenščine, ugotavljajo strokovnjaki, zato je strokovna pomoč iz Slovenije nujna. Pa bo to dovolj, nas zanima v tokratni oddaji. Pouk se končuje in z njim tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Kako so ga sklenili v Pulju in Buzetu, lahko slišite v Sotočjih. V Borovljah pod okriljem slovenskega prosvetnega društva deluje dvojezični vrtec Jaz in ti. Prijav je vsako leto preveč, pojasnjuje ravnateljica Beatrix Verdel. Gostimo pa tudi modno oblikovalko Leo Pisani, rojakinjo s Tržaškega, strokovnjakinjo za kulturo oblačenja. Prisluhnite oddaji Sotočja!
Pravice narodnih skupnosti se na Hrvaškem vse pogosteje kršijo, ugotavljajo pristojni pri Svetu Evrope, ki opažajo krepitev nacionalizma in političnega radikalizma. Kaj se v državi, kjer vse več ljudi protestira zaradi ravnanja oblasti, dogaja z manjšinami, tudi slovensko, nas zanima v tokratni oddaji. V Furlaniji-Julijski krajini preverjamo, kakšne so posledice reforme krajevnih uprav. Gostimo koroškega podjetnika Felixa Wieserja, pobudnika za ustanovitev gospodarske koordinacije in predsednika upravnega odbora Zveze Bank iz Celovca, ki se preoblikuje. V Porabju pa skupaj števanovskimi ljudskimi pevkami praznujemo 25-letnico delovanja.
Tokrat več o pričakovanjih in vtisih rojakov po prvem delovnem posvetu Sveta vlade za Slovence v zamejstvu in prvem obisku državnozborske komisije, pristojne za Slovence v zamejstvu, v Trstu. Gostimo novo predsednico slovenskega društva Istra v Pulju Danico Avbelj. Prisluhnili smo koncertu zborov iz Pulja in Repentabra v Splitu in nastopu komornega zbora iz Borovelj na Bogenšperku. Pridružili pa smo se tudi učencem dvojezične osnovne šole na Gornjem Seniku, ki so predstavili svoje kulturne dejavnosti.
Ob novem predsedniku Avstrije in spremembah v vladi nas bo zanimalo, kaj si lahko v prihodnje obetajo koroški Slovenci. Odpravimo se v Benečijo, kjer je bilo zaradi kolesarske dirke te dni še posebej živahno in spregovorimo o usodah porabskih Slovencev med prvo svetovno vojno. »Príšo je glas« je naslov razstave, ki je na ogled v Monoštru. Posvetimo pa se tudi varovanju industrijske dediščine, ki je lahko povezana tudi s smrtonosnim orožjem.
Rojaki iz zamejstva in sveta so imeli pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije, so opozorili udeleženci okrogle mize ob 25-letnici samostojnosti države, ki jo je pripravil generalni konzulat v Monoštru. V oddaji potegnemo črto pod 2. zasedanje skupnega odbora Slovenija - Furlanija-Julijska krajina in ugotavljamo, da obe krovni slovenski organizaciji v Italiji delujeta vse bolj usklajeno. Gostimo rojakinje, ki so študij sklenile s temami, povezanimi s Slovenci v zamejstvu in bile zato nagrajene. V diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah so med drugim raziskovale spreminjajočo se vlogo slovenskega šolstva v Italiji in slovenska narečja na avstrijskem Koroškem. Zanimala nas, zakaj je bilo v tem študijskem letu podeljenih manj štipendij za rojake iz zamejstva, pa tudi, zakaj je študij v matični državi še vedno zelo zanimiv. Prisluhnite oddaji!
Slovenska zamejska društva prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz proračuna te dni dobivajo denar za svoje delovanje in načrtovane programe. Pristojni na Uradu priznavajo, da je zaradi likvidnostnih težav včasih bolj kot sama višina pomembna hitrost dodeljevanja denarja. Več o letošnjem financiranju, tudi slovenskih zamejskih medijev, v tokratni oddaji. Preverjamo, kaj dela Agraslomak – slovenska manjšinska kmetijska koordinacija in gostimo rojaka iz Matuljev, vodjo tamkajšnjega slovenskega manjšinskega sveta Roberta Bavčarja. S koroško literatko Majo Haderlap se pogovarjamo o mejah, ki zaznamujejo njeno najnovejšo pesniško zbirko Dolgo prehajanje. Obiskali pa smo tudi porabske malčke, ki sta se jim pridružili vzgojiteljici iz Slovenije.
Oddajo tokrat zaznamujejo sogovorniki, ki praznik dela običajno praznujejo delovno. Za svoje delo in dosežke na področju utrjevanja slovenske identitete med rojaki v sosednjih državah so nekateri od njih minuli teden dobili državna odlikovanja – medalje za zasluge. Med odlikovani sta bila tudi novinarja, ki desetletja poročata o življenju rojakov v sosednjih državah, Mirjam Muženič in Lojze Kos. V oddaji gostimo dobitnico nagrade Vstajenje – rojakinjo iz Trsta, literarno zgodovinarko in univerzitetno profesorico Marijo Pirjevec. Z delom, tudi za slovensko skupnost, je tesno povezan porabski rojak Attila Bartakovič, vodja Urada za delo v monoštrskem okraju. Pogovarjamo pa se tudi z zelo dejavnim Milanom Grlico, nekdanjim predsednikom Slovenskega doma Bazovica z Reke.
Pet let po podpisu za mnoge zgodovinskega celovškega memoranduma nas zanima, kaj je kompromisni dogovor dejansko prinesel koroškim Slovencem. Skupaj z rojaki v Italiji proslavljamo 70-letnico vnovičnega delovanja tamkajšnjega slovenskega šolstva. V Monoštru se pridružimo učiteljem iz sosednjih držav na 7. srečanju s kolegi iz Slovenije. Vabimo pa vas tudi na Reko, kjer so Slovenci pustili pomembne sledi, ki pa jih večina od nas običajno spregleda ali pa za njih niti ne vemo.
Kako v slovenske zamejske krovne organizacije privabiti mlade, se pogovarjamo s tremi rojaki mlajše generacije iz Avstrije, akademskim slikarjem Mirkom Mallejem in pesnikoma Dominikom Sriencem in Aljažem Pestotnikom. Preverjamo, kaj se dogaja z goriškim tednikom Novi glas, kjer so skoraj polovici ekipe skrajšali delovni čas. Skupaj z učencem slovenskega dopolnilnega pouka iz Pulja obiščemo vrstnike v Ilirski Bistrici, in se pridružimo najbolj dejavnemu društvu rojakov na Madžarskem, porabskim slovenskih upokojencem.
O težavah organizacij Slovencev v Italiji zaradi zamud pri izplačilih podpor iz Rima in Ljubljane in spodbudnem zanimanju za vpis v italijanske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom ocenjujemo njegovo enoletno vodenje občine ter potegnemo črto pod peto obletnico podpisa celovškega kompromisnega dogovora. Dvojezičnost postaja samoumevna, pravi. Več lahko slište tudi o sodelovanju in pomoči rojakov z Reke pri uspešni kandidaturi mesta za evropsko prestolnico kulture leta 2020. Gostimo pa še znanega porabskega glasbenika Lacija Korpiča, dobitnika Pavlove plakete Železne županije.
Krščanska kulturna zveza iz Celovca v začetku marca tradicionalno pripravi revijo Koroška poje. Letošnji koncert je bil ob 25-obletnici osamosvojitve Slovenije posvečen domovini in takšen je bil tudi izbor pesmi. V Sotočjih tako lahko med drugim slišite slovenske narodne pesmi in pesmi znanih slovenskih koroških avtorjev v izvedbi Rožanskih muzikantov, mešanega pevskega zbora Daníca iz Šentprimoža, ženskega zbora Blače in tenorista Maria Podrečnika. Občinstvo sta navdušila tudi združeni zbor klubov slovenskih študentk in študentov iz Celovca, Gradca in z Dunaja in akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Koncert v celovškem Domu glasbe so sklenili bratje Smrtnik, kvintet, ki je lani praznoval 30-letnico. Kako? Prisluhnite oddaji!
Kakšna bosta, če sploh bosta, v prihodnje zamejska tednika Novice iz Celovca in goriški Novi glas, oba v velikih finančnih težavah? Zakaj je Narodni dom v Trstu postal simbol tam živečih Slovencev? Na Hrvaškem trenutno ozračje manjšinam ni najbolj naklonjeno. Ga je otoplil obisk predsednika državnega zbora Milana Brgleza ali mogoče Piranski zaliv, skupni abonma reškega in ljubljanskega mladinskega gledališča? Kdo je bil duhovnik in pisatelj Lojze Kozar in zakaj se je vse življenje vračal v Porabje? Prisluhnite tokratni oddaji Sotočja!
Svoj prispevek k varovanju okolja je te dni s fotovoltaičnima elektrarnama dala občina Železna Kapla in v projekt aktivno vključila občane, ki so ju sofinancirali. Več o tem »zelenem« zasebno javnem partnerstvu v tokratnih Sotočjih. Božji nasmeh je naslov predstave Zdravka Haderlapa, ki je, pravi, zadnji poskus, dati Koroški glas, preden vse zamre. Ustavimo se tudi v Slovenskem stalnem gledališču Trst in nazdravimo Miroslavu Košuti, dolgoletnemu ravnatelju tega gledališča. Na Gornjem Seniku so odprli vrata dvojezične osnovne šole, da bi staršem in otrokom predstavili svoje delo in jih spodbudili k vpisu. Je to rešitev za ohranitev slovenske besede, nas zanima v tokratni oddaji. Skupaj z reško Zvezo za tehnično kulturo pa praznujemo 70-letnico njihovega delovanja in pomembnih izumov. Tudi tu sodeluejo rojaki iz Bazovice
V slovenskem dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu s programom Ptički brez gnezda že skoraj četrt stoletja skrbijo za mladoletne prebežnike brez spremstva. Kaj so največji izzivi, nas zanima v tokratni oddaji. Rojaka, koroška Slovenca, Rozi in Marjan Štikar iz Šentpetra v Rožu pa sta v svoj dom sprejela družino iz Sirije. Njihovo zgodbo lahko slišite v oddaji. Pridružili smo se tudi zbranim v celovškem Domu glasbe na tradicionalni reviji Koroška poje. Kakšna je vloga žensk v politiki na Madžarskem, pojasnjuje zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiš, ki je obiskala rojake v najmanjši porabski vasi, v Andovcih. Obeležujemo pa tudi 20-letnico izhajanja Novega odmeva, glasila Slovencev v Zagrebu.
Oddaja je tokrat tudi v znamenju čezmejnih programov. Porabska Razvojna agencija Slovenska krajina namerava s svojima projektoma spodbuditi razvoj turizma, tudi kolesarskega. Koroški Slovenec Peter Paco Wrolich pove več o Dravski kolesarski poti, ki preko avstrijske Koroške vodi do Maribora in je uvrščena v najvišjo kategorijo kolesarskih poti v Evropi. Sotočja so tudi gledališko obarvana. Odpravimo se v Rož, kjer je potekala tradicionalna Tribuna - gledališki in lutkovni festival, in si na Reki ogledamo premiero predstave »Niti tat ne more pošteno krast« dramske skupine društva Bazovica. Gostimo pa tudi nekdanjega odgovornega urednika Primorskega dnevnika Dušana Udoviča, ki je dejaven tudi kot upokojenec.
Ob mednarodnem dnevu maternega jezika se o njegovem pomenu v dvo- ali večjezičnem okolju, asimilaciji in integraciji pogovarjamo z rojaki, literati z avstrijske Koroške in Štajerske; s Sabino Buchwald, Rezko Kanzian in z Janijem Oswaldom. O izkušnjah s pravno delavnico, ki so jo odprli pri goriški SKGZ, da bi rojakom olajšali uveljavljanje določb zaščitnega zakona za Slovence, pripoveduje njen vodja Livio Semolič. Gostimo doktorja filozofije Jadrana Zalokarja z Reke, haiku pesnika, ki je izdal zbirko svojih pesmi tudi v slovenščini. “Mamica, povejte mi” pa je naslov zbirke slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je po večletnem prizadevanju te dni na svojem prvem albumu izdal Komorni mešani zbor iz Monoštra. Več lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
15 – letnica zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Kaj je zakon dejansko prinesel slovenski manjšini in kakšne so možnosti za njegovo nadgradnjo, nas zanima v oddaji. Poklonili smo se lani umrlemu vsestranskemu kulturnemu ustvarjalcu Aldu Klódiču. O programih integracije in inkluzije beguncev na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z Danielom Wuttijem, socialnim psihologom, projektnim sodelavcem celovške univerze. Skupaj s porabskimi rojaki pa v Verici praznujemo Borovo gostüvanje in slovenski kulturni praznik v društvu Bazovica na Reki.
Oddaja je, kot se za Prešernov dan spodobi, predvsem kulturno obarvana. S koroško Slovenko Cvetko Lipuš, dobitnico nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko z naslovom: Kaj smo, ko smo, se pogovarjamo, kdo smo. Odpravimo se v Rezijo, kjer skušajo rojaki ohraniti svojo barvito kulturno dediščino tudi s pomočjo Unesca. Z Marijano Sukič, urednico Porabja, se spominjamo začetkov izhajanja pred 25-imi leti in dilem, ki so se jim takrat porajale. Po četrt stoletja so pred novo dilemo. Predstavljamo pa tudi na Reki rojenega violinista in skladatelja Zdravka Plešéta, zelo dejavnega glasbenika, ki vseskozi utrjuje slovensko hrvaške vezi, pohvali pa se lahko tudi s pesniškima zbirkama.
Rojaki v sosednjih državah se že pripravljajo na praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Tudi na Dunaju, kjer je na pogorišču Slovenskega znanstvenega inštituta nastal Slovenski inštitut. Kakšni so cilji na novo ustanovljenega društva, nas zanima v tokratni oddaji. S koroškim Slovencem Tomažem Ogrisom, glavnim urednikom revije Rastje, listamo po najnovejši številki, ki je pravi letni almanah literarne ustvarjalnosti rojakov na avstrijskem Koroškem. Preverjamo, kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki je prvič potekal po elektronski poti. V Števanovcih skupaj s porabskimi Slovenci praznujemo 30-letnico vrtca in gostimo dolgoletne članice društva Bazovica z Reke, tesno povezane z likovnim ustvarjanjem. S svoijimi deli pa sodelujejo tudi na humanitarni prodajni razstavi Mostovi prijateljstva v Zadru. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Neveljaven email naslov