Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sramoten odnos občinske uprave do uporabe slovenščine
Tipana je dvojezična občina v Benečiji, ena od 32 občin Furlanije Julijske krajine, v katerih živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti in kjer velja državni zaščitni zakon zanje. Za zaščito slovenske manjšine občina vsako leto dobi 35.000 evrov iz italijanskega proračuna, vendar je odnos občinske uprave do slovenskega jezika skorajda brezbrižen in celo sramoten, ugotavlja Mirjam Muženič.
Tipana je občina Julijskih Predalp, kjer v sedmih zaselkih, raztresenih na 65 kvadratnih kilometrih, živi komaj 645 ljudi. Slovensko pesem ohranja mešani zbor kulturnega društva Naše vasi, ki je lani pripravil dva božična koncerta, in ob prošnji za skromen občinski prispevek, občina vsako leto dobi proračunski denar tudi za te potrebe, doživel hladen tuš. Predsednik društva Marko Ternovec:
“Vprašali smo v slovenščini in dobili odgovor v italijanščini. Spet smo vprašali in zahtevali odgovor v slovenskem jeziku, dobili pa smo odgovor v jeziku, ki slovenščini ni niti podoben. Še najbolj je podoben hrvaščini.”
Na to so rojaki iz Tipane že opozorili Paritetni odbor in za Slovence v zamejstvu pristojnega ministra Gorazda Žavca, ki pa jim še ni odgovoril.
Na vprašanje o odnosu do krajanov slovenske narodnosti v Tipani in spoštovanju določil zaščitnega zakona, pa je Mirjam Muženič odgovoril župan Tipane Claudio Grassato. Pojasnil je da
“Res je Tipana na seznamu 32-ih občin, ki zagotavljajo zaščito Slovencem. Vendar je pri nas le manjše število teh prebivalcev, mnogi so odšli zlasti po potresu leta 1976. Ostali so predvsem starejši in tako smo kar izgubili krajevno tradicijo in kulturo. Ohranjajo jo v zboru in društvu Naše vasi. Sprašujete me o denarju za uresničevanje njihovih pravic. Trenutno nimam podatkov pri roki.”
Potrdil pa je, da občina dobiva denar za poslovanje dvojezične pisarne in pohvalil sodelovanje s Slovenijo pri projektu za ohranitev kulturne dediščine Zbor zbirk in z bližjima občinama Tolmin in Kobarid.
Da težave z javno rabo slovenščine v Tipani vsekakor so pa dokazujejo tudi napotki o letnem odvozu smeti iz Tipane, natisnjeni v šestih jezikih, tudi kitajskem, ne pa v slovenčini. Župan Claudio Grassato, ki za to ni vedel, zagotavlja, da bo podjetje, ki skrbi za odvoz smeti, opozoril, naj vključi tudi slovenščino.
Na avstrijskem Koroškem vse več posluha za domača narečja
Narečja postajajo na Koroškem vse popularnejša, tudi v dolini Zilje, kjer so rojaki najbolj asimilirani, ugotavlja Martina Piko Rustja, vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, ki je v okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani skupaj z Martinom Kuchlingom iz KKZ, vodjo pobude Slovenščna v družini, predstavila knjigo in DVD Marije Bartoloth – zbirko pesmi v ziljskem narečju Zilščǝ pušǝlč.
Veliko je zanimanja tudi za narečne pripovedke, uspešen projekt pobude Slovenščina v družini. Konec lanskega leta so namreč pri Krščanski kulturni zvezi izdali že četrto zgoščenko oziroma CD z narečnimi pripovedkami. Po pravljicah za otroke v ziljskem narečju, basnih in pesmih v rožanskem narečju in pripovedkah v podjunskem narečju so izdali še DBA MUNIJA – basni in pripovedke v selskem narečju z naslovom. O popularnosti slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem in pomenu samih narečij za slovenski jezik podrobneje v tokratni oddaji.
Na izlet k rojakom v sosednjih državah
Porabje, ki je bilo vrsto let hermetično zaprta pokrajina, je po vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo iz leta v leto bolj zanimivo tudi za turiste. S kakšno ponudbo poskušajo naši rojaki na Madžarskem privabiti obiskovalce od blizu in daleč, je preverjala Silva Eöry. Pokrajina je čudovita, rojaki pa vam organizirajo celodnevni izlet.
Prijateljstvo brez meje
Pri lovski koči v Liscu (vasica Lisac pri Klani nad Reko), v neposredni bližini meje s Slovenijo so se v nedeljo (17.aprila) zbrali planinci na svojem tradicionalnem srečanju, ki poteka pod geslom: Prijateljstvo brez meje, že enajstem po vrsti. Zbralo se je več kot sto planincev, predvsem iz sodelujočih slovenskih društev s Tržaškega (PD Trst, ŠD Sloga iz Bazovice, SK Devin), Bistriškega (PD Snežnik Ilirska Bistrica) in Reke (PS KPD Bazovica). Organizator srečanja so bili tokrat, že četrtič, rojaki z Reke, ki so že od svojih začetkov usmerjeni k sodelovanju s slovenskimi društvi. Želja po tesnejšem sodelovanju pa je botrovala tudi pobudi po rednem letnem srečevanju, da bi tako okrepili stike in hkrati spoznavali kraje, kjer delujejo društva.
Tudi na tokratnem druženju, ki se je nadaljevalo še dolgo po pohodu, ob pesmi in plesu so se prijateljstva še okrepila, sklenili pa so se tudi novi dogovori, je v Sotočjih poročala Marjana Mirković.
Planinska skupina Bazovice pa se bo do konca sezone odpravila še na izlet po otokih in se udeležila tudi dnevov planinskih organizacij Slovenije in Hrvaške.
869 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sramoten odnos občinske uprave do uporabe slovenščine
Tipana je dvojezična občina v Benečiji, ena od 32 občin Furlanije Julijske krajine, v katerih živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti in kjer velja državni zaščitni zakon zanje. Za zaščito slovenske manjšine občina vsako leto dobi 35.000 evrov iz italijanskega proračuna, vendar je odnos občinske uprave do slovenskega jezika skorajda brezbrižen in celo sramoten, ugotavlja Mirjam Muženič.
Tipana je občina Julijskih Predalp, kjer v sedmih zaselkih, raztresenih na 65 kvadratnih kilometrih, živi komaj 645 ljudi. Slovensko pesem ohranja mešani zbor kulturnega društva Naše vasi, ki je lani pripravil dva božična koncerta, in ob prošnji za skromen občinski prispevek, občina vsako leto dobi proračunski denar tudi za te potrebe, doživel hladen tuš. Predsednik društva Marko Ternovec:
“Vprašali smo v slovenščini in dobili odgovor v italijanščini. Spet smo vprašali in zahtevali odgovor v slovenskem jeziku, dobili pa smo odgovor v jeziku, ki slovenščini ni niti podoben. Še najbolj je podoben hrvaščini.”
Na to so rojaki iz Tipane že opozorili Paritetni odbor in za Slovence v zamejstvu pristojnega ministra Gorazda Žavca, ki pa jim še ni odgovoril.
Na vprašanje o odnosu do krajanov slovenske narodnosti v Tipani in spoštovanju določil zaščitnega zakona, pa je Mirjam Muženič odgovoril župan Tipane Claudio Grassato. Pojasnil je da
“Res je Tipana na seznamu 32-ih občin, ki zagotavljajo zaščito Slovencem. Vendar je pri nas le manjše število teh prebivalcev, mnogi so odšli zlasti po potresu leta 1976. Ostali so predvsem starejši in tako smo kar izgubili krajevno tradicijo in kulturo. Ohranjajo jo v zboru in društvu Naše vasi. Sprašujete me o denarju za uresničevanje njihovih pravic. Trenutno nimam podatkov pri roki.”
Potrdil pa je, da občina dobiva denar za poslovanje dvojezične pisarne in pohvalil sodelovanje s Slovenijo pri projektu za ohranitev kulturne dediščine Zbor zbirk in z bližjima občinama Tolmin in Kobarid.
Da težave z javno rabo slovenščine v Tipani vsekakor so pa dokazujejo tudi napotki o letnem odvozu smeti iz Tipane, natisnjeni v šestih jezikih, tudi kitajskem, ne pa v slovenčini. Župan Claudio Grassato, ki za to ni vedel, zagotavlja, da bo podjetje, ki skrbi za odvoz smeti, opozoril, naj vključi tudi slovenščino.
Na avstrijskem Koroškem vse več posluha za domača narečja
Narečja postajajo na Koroškem vse popularnejša, tudi v dolini Zilje, kjer so rojaki najbolj asimilirani, ugotavlja Martina Piko Rustja, vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, ki je v okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani skupaj z Martinom Kuchlingom iz KKZ, vodjo pobude Slovenščna v družini, predstavila knjigo in DVD Marije Bartoloth – zbirko pesmi v ziljskem narečju Zilščǝ pušǝlč.
Veliko je zanimanja tudi za narečne pripovedke, uspešen projekt pobude Slovenščina v družini. Konec lanskega leta so namreč pri Krščanski kulturni zvezi izdali že četrto zgoščenko oziroma CD z narečnimi pripovedkami. Po pravljicah za otroke v ziljskem narečju, basnih in pesmih v rožanskem narečju in pripovedkah v podjunskem narečju so izdali še DBA MUNIJA – basni in pripovedke v selskem narečju z naslovom. O popularnosti slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem in pomenu samih narečij za slovenski jezik podrobneje v tokratni oddaji.
Na izlet k rojakom v sosednjih državah
Porabje, ki je bilo vrsto let hermetično zaprta pokrajina, je po vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo iz leta v leto bolj zanimivo tudi za turiste. S kakšno ponudbo poskušajo naši rojaki na Madžarskem privabiti obiskovalce od blizu in daleč, je preverjala Silva Eöry. Pokrajina je čudovita, rojaki pa vam organizirajo celodnevni izlet.
Prijateljstvo brez meje
Pri lovski koči v Liscu (vasica Lisac pri Klani nad Reko), v neposredni bližini meje s Slovenijo so se v nedeljo (17.aprila) zbrali planinci na svojem tradicionalnem srečanju, ki poteka pod geslom: Prijateljstvo brez meje, že enajstem po vrsti. Zbralo se je več kot sto planincev, predvsem iz sodelujočih slovenskih društev s Tržaškega (PD Trst, ŠD Sloga iz Bazovice, SK Devin), Bistriškega (PD Snežnik Ilirska Bistrica) in Reke (PS KPD Bazovica). Organizator srečanja so bili tokrat, že četrtič, rojaki z Reke, ki so že od svojih začetkov usmerjeni k sodelovanju s slovenskimi društvi. Želja po tesnejšem sodelovanju pa je botrovala tudi pobudi po rednem letnem srečevanju, da bi tako okrepili stike in hkrati spoznavali kraje, kjer delujejo društva.
Tudi na tokratnem druženju, ki se je nadaljevalo še dolgo po pohodu, ob pesmi in plesu so se prijateljstva še okrepila, sklenili pa so se tudi novi dogovori, je v Sotočjih poročala Marjana Mirković.
Planinska skupina Bazovice pa se bo do konca sezone odpravila še na izlet po otokih in se udeležila tudi dnevov planinskih organizacij Slovenije in Hrvaške.
Predstavništvo slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini potrebuje spremembe, ugotavljata raziskovalki iz Trsta Sara Brezigar in Zaira Vidau. Kakšne naj bi bile te spremembe in kako je dejansko z zaščito slovenske skupnosti v Italiji, nas zanima v tokratni oddaji. Slišite lahko, kako so s svojim položajem zadovoljni porabski Slovenci in prekmurski Madžari, kaj si želijo in kaj si lahko obetajo. Ustavili smo se na slovenskem knjižnem sejmu, ki je v fokus postavil tudi koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša in gostimo reško slikarko Ludmilo Ličen, ki se na 26. samostojni razstavi predstavlja s skicami in oljnimi slikami »morčičev«, simbolom mesta Reka.
Slovesno praznovanje 70-letnice neprekinjenega delovanja kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke ponuja priložnost za pogled tako v pestro zgodovino kot v prihodnost. Ustavimo se v Poreču, kjer je SKD Oljka ob 10-letnico delovanja kočno dobilo svoje prostore. Z uglednim tržaškim novinarjem Sašo Rudolfom se pogovarjamo o njegovem očetu Ivanu Rudolfu in o slovenščini, ki jim, pravi, pomeni vse. Gostimo literatko in prevajalko iz Téšinje v Rožu Ivano Kampuš, ki nas z zbirko kratkih zgodb vabi na polet v svoj svet, poln vere v dobro in optimizma. Pridružimo pa se tudi rojakom v Monoštru, ki so slovesno zaznamovali 10-letnico maševanja v slovenskem jeziku.
V Rimu sta se zunanja ministra Slovenije in Italije med drugim pogovarjala, kako zagotoviti slovenski skupnosti, da bo tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Kaj sta se dogovorila, lahko slišite v tokratni oddaji. Pod geslom »Govorim svoj jezik« je v Porabju potekalo 4. srečanje pobude Slovenščina v družini. Za slovenščino skrbijo tudi zamejski športni klubi. Eden takšnih je Koš iz Celovca, največji košarkarski klub na avstrijskem Koroškem, ki praznuje 20-letnico delovanja. Na Reki pa je vse bliže praznovanje 70-letnice Slovenskega doma Bazovica. Zato v tokratni oddaji gostimo Božo in Jožeta Grlico, v društvu dejavna že več kot pol stoletja.
Kaj je prinesel sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, podpisan pred 25 leti? Kakšne težave rojakom na Tržaškem povzroča pretirana birokracija na področju kmetijstva? Odgovore lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Gostimo Sarah in Tanjo Rogaunig, avtorici dokumentarnega filma z naslovom Babi, povej. Novinarki v raziskujeta, kako so se rojaki na avstrijskem Koroškem v začetku 20. stoletja soočali s dejstvom, da je slovenščina postala politična tema. Posvetimo pa se tudi pestremu kulturnemu dogajanju med rojaki v hrvaški Istri. Prisluhnite!
Prvi italijanski parlamentarec slovenskega rodu, senator Darko Bratina je bil tudi prvopodpisani pod predlog zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost. O njegovih vizijah, aktualnih tudi danes, podrobneje v tokratni oddaji. Povabimo vas v Šentjakob na avstrijskem Koroškem, na multimedijski koncert ženskega pevskega zbora Rož »Shiva šiva«. Posvečen je pesmim o in ob delu, ki jih danes le še redko slišimo. V taktu globalne glasbe mora namreč danes tudi človek funkcionirati kot stroj. V Matuljih se pridružimo rojakom na njihovem prvem organiziranem srečanju in se v Andovcih na vražji poti pridružimo vsem, ki se ne bojijo porabskih čarovnic in drugih nenavadnih likov.
Po parlamentarnih volitvah v Avstriji bomo z novinarjem celovškega tednika Novice Jankom Kulmeschem pokomentirali izide volitev ter skušali oceniti, kaj rezultati pomenijo za koroške Slovence. Ustavili se bomo v Reziji, kjer so odprli nov kulturno-muzejski center na Solbici, posvečen rezijanskemu pravljičarstvu. Obudili bomo še nekaj spominov na dogajanje pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena krovna Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pridružili se bomo tudi rojakom v Budimpešti, ki praznujejo 27-letnico delovanja svojega društva, in se odpravili na Gornji Senik, kjer so odkrili doprsni kip Avgusta Pavla. Več pa boste lahko slišali tudi o mednarodni likovni koloniji mladih, ki že 47 let povezuje mlade umetnike iz štirih držav.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru, nas zanima v tokratni oddaji. V Umagu PA so na tamkajšnji osnovni šoli, na pobudo slovenskega kulturnega društva Ajda, začeli s poukom slovenščine. Zanimanje je, pravijo, veliko. O sožitju in spravi na avstrijskem Koroškem, 97 let po plebiscitu, se pogovarjamo s predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom, enim od pobudnikov skupne spominske slovesnosti v Velikovcu. Ustavimo se v Trstu, kjer so na 49. Barkovljanki dejavno sodelovali tudi rojaki iz Furlanije Julijske krajine. Spoznate pa lahko tudi učitelja slovenskega jezika v Monoštru, Madžara Norberta Gerenčerja, ki je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu?Vprašanje je spet aktualno. Italijanski parlament je namreč vnovič začel razpravo o novi volilni zakonodaji. So obeti tokrat boljši? Preverjamo, kaj je dejansko prinesla združitev dveh koroških bank v Posojilnico Bank. Po zaprtju dveh tretjin poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, prepričan, da bodo morale organizacije koroških Slovencev strniti vrste. Na Reki se pridružimo mladinskim slovenskim zamejskim organizacijam, ki so razpravljale o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij. Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo.
Kaj prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva v Avstriji in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb, se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe. Raziskujemo, zakaj je v Kanalski dolini skoraj 300 otrok ostalo brez pouka slovenščine. Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Predstavljamo pa tudi pred 120 leti rojenega rojaka Janka Ambroža Testena, frančiškana, slikarja samouka, ki mu pravijo tudi hrvaški Chagall.
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik. Predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja je eden od sogovornikov v tokratni oddaji. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu, in se pridružimo učencem v Škednju pri Trstu, ki so šolsko leto začeli v obnovljeni šoli. Spregovorimo tudi o uspešnem sodelovanju reške osnovne šole Pečine z osnovno šolo iz Kidričevega in preverjamo, kako potekajo priprave na Miss Porabja.
Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti dodeljevanja sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2015 ugotovilo več pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ne gre za šolski primer učinkovitega ravnanja z javnimi sredstvi, pravi predsednik sodišča Tomaž Vesel. Kako učinkovit pa je Urad pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas, kako bo v prihodnje s slovenistiko na dunajski univerzi in kaj za jesen načrtujejo v tamkajšnjem Slovenskem inštitutu. Vabimo vas v Trst na 3. Slofest – festival, posvečen slovenski kulturi v Italiji, in k rojakom v Gorski kotar, kjer kmetijstvo vse bolj povezujejo s turizmom. Anita Pintar, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, skrbi tudi za ohranitev ljudskih običajev. Skupaj s folklorno skupino iz porabskih Sakalovcev pa praznujemo 20-letnico delovanja.
O položaju slovenske manjšine na Hrvaškem, tudi v luči ne prav toplih odnosov med državama, se pogovarjamo s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljano Knez, ki je prepričana, da si rojaki na Reki zaslužijo tako generalni konzulat kot lektorat. Ustavimo se na letošnjih študijskih dnevih Draga, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Z začetkom septembra je svoja vrata odprl razširjen dvojezični vrtec v Borovljah, ki praznuje 20-letnico delovanja in ga bo letos obiskovalo že 130 otrok. O trnovih začetkih in uspešnem razvoju pove več Melhior Verdel, dolgoletni občinski odbornik. Spregovorimo tudi o slovenskih dijaških domovih v zamejstvu ter se spomnimo porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, umrlega pred 30 leti.
Čestitamo tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju za njegov 104. rojstni dan in gostimo še enega tržaškega slovenskega pisatelja, alpinista in upokojenega novinarja Dušana Jelinčiča. O novostih, ki se obetajo učencem v Porabju, in kadrovskih rešitvah se pred začetkom pouka pogovarjamo z Valerijo Perger, pristojno za slovensko šolstvo na Madžarskem. Tudi številni mladi koroški Slovenci zadnje dneve počitnic preživljajo dejavno. Pridružimo se jim v Ankaranu na poletnih gledaliških in lutkovnih delavnicah ter v Šentjanžu v Rožu prisluhnemo zaključnemu koncertu udeležencev 4. Mladi rod rock delavnice. O čezmejnem slovensko hrvaškem evropskem projektu na področju zdravstva pa pove več doktor Vladimir Mozetič, urolog in predavatelj na reški medicinski fakulteti.
»Doma« je bil naslov tokratnega srečanja na gori Svete Heme pri Globasnici. Trivum/Tri poti/Drei wege, ko se povežejo literatura, likovna umetnost in glasba, je bil vnovič posvečen prevajalcu in pesniku Fabjanu Hafnerju, enemu od pobudnikov tega tradicionalnega čezmejnega umetniškega dogodka. Gostimo mladega reškega violinista Mateja Žerovnika, ki je zastopal Slovenijo na srečanju mladih glasbenikov v Franciji in se ustavimo v Monoštru, kjer je letos potekala že 16. likovna kolonija. Spregovorimo tudi o združevanju dveh uspešnih slovenskih bank v Italiji – Zadružne Kraške banke z Opčin in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. O slovenskem kmetijstvu na Južnem Koroškem pa pove več Marjan Čik, svetnik v koroški kmetijski zbornici.
Na Svetih Višarjih so se na že 29. romanju “treh Slovenij” srečali rojaki matične, zamejske in izseljenske Slovenije, mladi rojaki iz Avstrije, Italije in Slovenije pa so se družili na že 47. mednarodni likovni koloniji mladih. Podrobneje tudi o učenju in ohranjanju slovenščine na Hrvaškem, predstavljenim v okviru evropskega znanstveno-raziskovalnega projekta AThEME, ki se ukvarja z raziskovanjem dvo- in večjezičnosti. Predstavljamo odmevni projekt Mladina proti pozabi, s katerim so se v Celovcu spomnili Judov in njihove tragične usode med drugo svetovno vojno. Člani Kulturnega in turističnega društva Andovci pa so se letos vnovič odpravili na Triglav. A tokrat na najvišjo slovensko goro niso romali od “Malega Triglava” – spomenika slovenstva v Porabju.
Predpraznična Sotočja smo obarvali s sproščenimi notami. Z besedo in predvsem pesmijo predstavljamo Mladinsko vokalno skupini Anakrousis iz Gropade, majhnega kraja v tržaškem zaledju. Anakruza, iz grščine anacrousis, pomeni predtakt in je eden izmed treh ritmičnih načinov, s katerimi se lahko začne neka skladba. Največkrat jo uporabljajo pri swingu in jazzu, glasbenih zvrsteh, ki se jih z veliko zagnanosti loteva Mladinska vokalna skupina Anakrousis. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Poklonili smo se Viljemu Černu, enemu glavnih protagonistov družbenega, političnega in kulturnega življenja Slovencev v Benečiji. Prvi je povezal vse Slovence v Videmski pokrajini, ki so se zavzemali za ohranitev jezika in kulture, ne glede na njihov svetovni nazor ali politično opredelitev. Sicer pa med Slovenci v Italiji močno odmeva sklep deželnega sveta Furlanije Julijske krajine o združitvi Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. V obeh glasbenih šolah pravijo, da jim združevanja politika ne more vsiliti. Na Hrvaškem smo se pridružili rojakom v Šoli druženja, jezika in kulture, ki jo je pripravilo Slovensko kulturno društvo Bazovca z Reke. Na avstrijskem Koroškem smo se srečali z nordijskim kombinatorcem Tomažem Drumlom, ki je bil leta 2008 mladinski svetovni prvak in eden najobetavnejših avstrijskih kombinatorcev. Zdaj bo lahko nastopal za slovensko reprezentanco. Ana Barunstein se je pred dvema letoma pridružila majhni ekipi sodelavcev edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, Radiu Monošter.
Zanima nas, kako je s sušo in kakšne izkušnje z namakanjem imajo rojaki na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa je z zavarovanjem pridelkov? Več lahko izveste o slovenski vzročni kmetiji, ki jo bodo postavili v Gorskem kotarju. Gostimo tržaško Slovenko Katjo Milič, namiznoteniško igralko, državno prvakinjo v italijanskem prvenstvu druge kategorije. Akoš Dončec, rojak mlajše generacije porabskih Slovencev, je kritičen do učenja slovenskega jezika v Porabju. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Začetek julija je tradicionalno namenjen izpopolnjevanju znanja slovenskega jezika. Številni rojaki iz sosednjih držav so tako v Ljubljani sodelovali bodisi na mladinski poletni šoli, na poletni šoli za odrasle ali na seminarju slovenskega jezika, kulture in literature, ki je namenjen slovenistom. Nekaj udeležencev v tokratni oddaji spregovori o svojih motivih za sodelovanje in vtisih ob koncu izobraževanja. Lektorica Meta Klinar pove več o študiju slovenskega jezika v Zagrebu in tamkajšnjem klubu Vražjih Slovenk. Ustavimo pa se tudi v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, kjer je živahno tudi poleti.
O ponosu na slovenske korenine, identitetah, spreminjajočih se razmerah in novih potrebah rojakov v sosednjih državah se pogovarjamo s Poljanko Dolhar, novinarko Primorskega dnevnika iz Trsta, in z Jankom Mallejem, koroškim Slovencem. Oba sta kot uvodna govornika nastopila na 17. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Pridružimo se rojakom, ki so se predstavili na prireditvi Dobrodošli doma, tokrat v Murski Soboti, in se ustavimo v Lovranu, kjer so rojaki končali kulturno sezono z razstavo slik članov slovenskih društev iz Buzeta in Pulja.
Neveljaven email naslov