Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sramoten odnos občinske uprave do uporabe slovenščine
Tipana je dvojezična občina v Benečiji, ena od 32 občin Furlanije Julijske krajine, v katerih živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti in kjer velja državni zaščitni zakon zanje. Za zaščito slovenske manjšine občina vsako leto dobi 35.000 evrov iz italijanskega proračuna, vendar je odnos občinske uprave do slovenskega jezika skorajda brezbrižen in celo sramoten, ugotavlja Mirjam Muženič.
Tipana je občina Julijskih Predalp, kjer v sedmih zaselkih, raztresenih na 65 kvadratnih kilometrih, živi komaj 645 ljudi. Slovensko pesem ohranja mešani zbor kulturnega društva Naše vasi, ki je lani pripravil dva božična koncerta, in ob prošnji za skromen občinski prispevek, občina vsako leto dobi proračunski denar tudi za te potrebe, doživel hladen tuš. Predsednik društva Marko Ternovec:
“Vprašali smo v slovenščini in dobili odgovor v italijanščini. Spet smo vprašali in zahtevali odgovor v slovenskem jeziku, dobili pa smo odgovor v jeziku, ki slovenščini ni niti podoben. Še najbolj je podoben hrvaščini.”
Na to so rojaki iz Tipane že opozorili Paritetni odbor in za Slovence v zamejstvu pristojnega ministra Gorazda Žavca, ki pa jim še ni odgovoril.
Na vprašanje o odnosu do krajanov slovenske narodnosti v Tipani in spoštovanju določil zaščitnega zakona, pa je Mirjam Muženič odgovoril župan Tipane Claudio Grassato. Pojasnil je da
“Res je Tipana na seznamu 32-ih občin, ki zagotavljajo zaščito Slovencem. Vendar je pri nas le manjše število teh prebivalcev, mnogi so odšli zlasti po potresu leta 1976. Ostali so predvsem starejši in tako smo kar izgubili krajevno tradicijo in kulturo. Ohranjajo jo v zboru in društvu Naše vasi. Sprašujete me o denarju za uresničevanje njihovih pravic. Trenutno nimam podatkov pri roki.”
Potrdil pa je, da občina dobiva denar za poslovanje dvojezične pisarne in pohvalil sodelovanje s Slovenijo pri projektu za ohranitev kulturne dediščine Zbor zbirk in z bližjima občinama Tolmin in Kobarid.
Da težave z javno rabo slovenščine v Tipani vsekakor so pa dokazujejo tudi napotki o letnem odvozu smeti iz Tipane, natisnjeni v šestih jezikih, tudi kitajskem, ne pa v slovenčini. Župan Claudio Grassato, ki za to ni vedel, zagotavlja, da bo podjetje, ki skrbi za odvoz smeti, opozoril, naj vključi tudi slovenščino.
Na avstrijskem Koroškem vse več posluha za domača narečja
Narečja postajajo na Koroškem vse popularnejša, tudi v dolini Zilje, kjer so rojaki najbolj asimilirani, ugotavlja Martina Piko Rustja, vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, ki je v okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani skupaj z Martinom Kuchlingom iz KKZ, vodjo pobude Slovenščna v družini, predstavila knjigo in DVD Marije Bartoloth – zbirko pesmi v ziljskem narečju Zilščǝ pušǝlč.
Veliko je zanimanja tudi za narečne pripovedke, uspešen projekt pobude Slovenščina v družini. Konec lanskega leta so namreč pri Krščanski kulturni zvezi izdali že četrto zgoščenko oziroma CD z narečnimi pripovedkami. Po pravljicah za otroke v ziljskem narečju, basnih in pesmih v rožanskem narečju in pripovedkah v podjunskem narečju so izdali še DBA MUNIJA – basni in pripovedke v selskem narečju z naslovom. O popularnosti slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem in pomenu samih narečij za slovenski jezik podrobneje v tokratni oddaji.
Na izlet k rojakom v sosednjih državah
Porabje, ki je bilo vrsto let hermetično zaprta pokrajina, je po vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo iz leta v leto bolj zanimivo tudi za turiste. S kakšno ponudbo poskušajo naši rojaki na Madžarskem privabiti obiskovalce od blizu in daleč, je preverjala Silva Eöry. Pokrajina je čudovita, rojaki pa vam organizirajo celodnevni izlet.
Prijateljstvo brez meje
Pri lovski koči v Liscu (vasica Lisac pri Klani nad Reko), v neposredni bližini meje s Slovenijo so se v nedeljo (17.aprila) zbrali planinci na svojem tradicionalnem srečanju, ki poteka pod geslom: Prijateljstvo brez meje, že enajstem po vrsti. Zbralo se je več kot sto planincev, predvsem iz sodelujočih slovenskih društev s Tržaškega (PD Trst, ŠD Sloga iz Bazovice, SK Devin), Bistriškega (PD Snežnik Ilirska Bistrica) in Reke (PS KPD Bazovica). Organizator srečanja so bili tokrat, že četrtič, rojaki z Reke, ki so že od svojih začetkov usmerjeni k sodelovanju s slovenskimi društvi. Želja po tesnejšem sodelovanju pa je botrovala tudi pobudi po rednem letnem srečevanju, da bi tako okrepili stike in hkrati spoznavali kraje, kjer delujejo društva.
Tudi na tokratnem druženju, ki se je nadaljevalo še dolgo po pohodu, ob pesmi in plesu so se prijateljstva še okrepila, sklenili pa so se tudi novi dogovori, je v Sotočjih poročala Marjana Mirković.
Planinska skupina Bazovice pa se bo do konca sezone odpravila še na izlet po otokih in se udeležila tudi dnevov planinskih organizacij Slovenije in Hrvaške.
869 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sramoten odnos občinske uprave do uporabe slovenščine
Tipana je dvojezična občina v Benečiji, ena od 32 občin Furlanije Julijske krajine, v katerih živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti in kjer velja državni zaščitni zakon zanje. Za zaščito slovenske manjšine občina vsako leto dobi 35.000 evrov iz italijanskega proračuna, vendar je odnos občinske uprave do slovenskega jezika skorajda brezbrižen in celo sramoten, ugotavlja Mirjam Muženič.
Tipana je občina Julijskih Predalp, kjer v sedmih zaselkih, raztresenih na 65 kvadratnih kilometrih, živi komaj 645 ljudi. Slovensko pesem ohranja mešani zbor kulturnega društva Naše vasi, ki je lani pripravil dva božična koncerta, in ob prošnji za skromen občinski prispevek, občina vsako leto dobi proračunski denar tudi za te potrebe, doživel hladen tuš. Predsednik društva Marko Ternovec:
“Vprašali smo v slovenščini in dobili odgovor v italijanščini. Spet smo vprašali in zahtevali odgovor v slovenskem jeziku, dobili pa smo odgovor v jeziku, ki slovenščini ni niti podoben. Še najbolj je podoben hrvaščini.”
Na to so rojaki iz Tipane že opozorili Paritetni odbor in za Slovence v zamejstvu pristojnega ministra Gorazda Žavca, ki pa jim še ni odgovoril.
Na vprašanje o odnosu do krajanov slovenske narodnosti v Tipani in spoštovanju določil zaščitnega zakona, pa je Mirjam Muženič odgovoril župan Tipane Claudio Grassato. Pojasnil je da
“Res je Tipana na seznamu 32-ih občin, ki zagotavljajo zaščito Slovencem. Vendar je pri nas le manjše število teh prebivalcev, mnogi so odšli zlasti po potresu leta 1976. Ostali so predvsem starejši in tako smo kar izgubili krajevno tradicijo in kulturo. Ohranjajo jo v zboru in društvu Naše vasi. Sprašujete me o denarju za uresničevanje njihovih pravic. Trenutno nimam podatkov pri roki.”
Potrdil pa je, da občina dobiva denar za poslovanje dvojezične pisarne in pohvalil sodelovanje s Slovenijo pri projektu za ohranitev kulturne dediščine Zbor zbirk in z bližjima občinama Tolmin in Kobarid.
Da težave z javno rabo slovenščine v Tipani vsekakor so pa dokazujejo tudi napotki o letnem odvozu smeti iz Tipane, natisnjeni v šestih jezikih, tudi kitajskem, ne pa v slovenčini. Župan Claudio Grassato, ki za to ni vedel, zagotavlja, da bo podjetje, ki skrbi za odvoz smeti, opozoril, naj vključi tudi slovenščino.
Na avstrijskem Koroškem vse več posluha za domača narečja
Narečja postajajo na Koroškem vse popularnejša, tudi v dolini Zilje, kjer so rojaki najbolj asimilirani, ugotavlja Martina Piko Rustja, vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, ki je v okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani skupaj z Martinom Kuchlingom iz KKZ, vodjo pobude Slovenščna v družini, predstavila knjigo in DVD Marije Bartoloth – zbirko pesmi v ziljskem narečju Zilščǝ pušǝlč.
Veliko je zanimanja tudi za narečne pripovedke, uspešen projekt pobude Slovenščina v družini. Konec lanskega leta so namreč pri Krščanski kulturni zvezi izdali že četrto zgoščenko oziroma CD z narečnimi pripovedkami. Po pravljicah za otroke v ziljskem narečju, basnih in pesmih v rožanskem narečju in pripovedkah v podjunskem narečju so izdali še DBA MUNIJA – basni in pripovedke v selskem narečju z naslovom. O popularnosti slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem in pomenu samih narečij za slovenski jezik podrobneje v tokratni oddaji.
Na izlet k rojakom v sosednjih državah
Porabje, ki je bilo vrsto let hermetično zaprta pokrajina, je po vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo iz leta v leto bolj zanimivo tudi za turiste. S kakšno ponudbo poskušajo naši rojaki na Madžarskem privabiti obiskovalce od blizu in daleč, je preverjala Silva Eöry. Pokrajina je čudovita, rojaki pa vam organizirajo celodnevni izlet.
Prijateljstvo brez meje
Pri lovski koči v Liscu (vasica Lisac pri Klani nad Reko), v neposredni bližini meje s Slovenijo so se v nedeljo (17.aprila) zbrali planinci na svojem tradicionalnem srečanju, ki poteka pod geslom: Prijateljstvo brez meje, že enajstem po vrsti. Zbralo se je več kot sto planincev, predvsem iz sodelujočih slovenskih društev s Tržaškega (PD Trst, ŠD Sloga iz Bazovice, SK Devin), Bistriškega (PD Snežnik Ilirska Bistrica) in Reke (PS KPD Bazovica). Organizator srečanja so bili tokrat, že četrtič, rojaki z Reke, ki so že od svojih začetkov usmerjeni k sodelovanju s slovenskimi društvi. Želja po tesnejšem sodelovanju pa je botrovala tudi pobudi po rednem letnem srečevanju, da bi tako okrepili stike in hkrati spoznavali kraje, kjer delujejo društva.
Tudi na tokratnem druženju, ki se je nadaljevalo še dolgo po pohodu, ob pesmi in plesu so se prijateljstva še okrepila, sklenili pa so se tudi novi dogovori, je v Sotočjih poročala Marjana Mirković.
Planinska skupina Bazovice pa se bo do konca sezone odpravila še na izlet po otokih in se udeležila tudi dnevov planinskih organizacij Slovenije in Hrvaške.
Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?
Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.
Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.
Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?
Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.
Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.
Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.
Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.
Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.
Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.
Neveljaven email naslov