Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 18.4.2016

18.04.2016


Sramoten odnos občinske uprave do uporabe slovenščine

Tipana je dvojezična občina v Benečiji, ena od 32 občin Furlanije Julijske krajine, v katerih živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti in kjer velja državni zaščitni zakon zanje. Za zaščito slovenske manjšine občina vsako leto dobi 35.000 evrov iz italijanskega proračuna, vendar je odnos občinske uprave do slovenskega jezika skorajda brezbrižen in celo sramoten, ugotavlja Mirjam Muženič.

Tipana je občina Julijskih Predalp, kjer v sedmih zaselkih, raztresenih na 65 kvadratnih kilometrih, živi komaj 645 ljudi. Slovensko pesem ohranja mešani zbor kulturnega društva Naše vasi, ki je lani pripravil dva božična koncerta, in ob prošnji za skromen občinski prispevek, občina vsako leto dobi proračunski denar tudi za te potrebe, doživel hladen tuš. Predsednik društva Marko Ternovec:

“Vprašali smo v slovenščini in dobili odgovor v italijanščini. Spet smo vprašali in zahtevali odgovor v slovenskem jeziku, dobili pa smo odgovor v jeziku, ki slovenščini ni niti podoben. Še najbolj je podoben hrvaščini.”

Na to so rojaki iz Tipane že opozorili Paritetni odbor in za Slovence v zamejstvu pristojnega ministra Gorazda Žavca, ki pa jim še ni odgovoril.

Na vprašanje o odnosu do krajanov slovenske narodnosti v Tipani in spoštovanju določil zaščitnega zakona, pa je Mirjam Muženič odgovoril župan Tipane Claudio Grassato. Pojasnil je da

“Res je Tipana na seznamu 32-ih občin, ki zagotavljajo zaščito Slovencem. Vendar je pri nas le manjše število teh prebivalcev, mnogi so odšli zlasti po potresu leta 1976. Ostali so predvsem starejši in tako smo kar izgubili krajevno tradicijo in kulturo. Ohranjajo jo v zboru in društvu Naše vasi. Sprašujete me o denarju za uresničevanje njihovih pravic. Trenutno nimam podatkov pri roki.”

Potrdil pa je, da občina dobiva denar za poslovanje dvojezične pisarne in pohvalil sodelovanje s Slovenijo pri projektu za ohranitev kulturne dediščine Zbor zbirk in z bližjima občinama Tolmin in Kobarid.

Da težave z javno rabo slovenščine v Tipani vsekakor so pa dokazujejo tudi napotki o letnem odvozu smeti iz Tipane, natisnjeni v šestih jezikih, tudi kitajskem, ne pa v slovenčini. Župan Claudio Grassato, ki za to ni vedel, zagotavlja, da bo podjetje, ki skrbi za odvoz smeti, opozoril, naj vključi tudi slovenščino.

Na avstrijskem Koroškem vse več posluha za domača narečja 

Narečja postajajo na Koroškem vse popularnejša, tudi v dolini Zilje, kjer so rojaki najbolj asimilirani, ugotavlja Martina Piko Rustja, vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, ki je v okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani skupaj z Martinom Kuchlingom iz KKZ, vodjo pobude Slovenščna v družini, predstavila knjigo in DVD Marije Bartoloth – zbirko pesmi v ziljskem narečju  Zilščǝ pušǝlč.

Veliko je zanimanja tudi za narečne pripovedke, uspešen projekt pobude Slovenščina v družini. Konec lanskega leta so namreč pri Krščanski kulturni zvezi izdali že četrto zgoščenko oziroma CD z narečnimi pripovedkami. Po pravljicah za otroke v ziljskem narečju, basnih in pesmih v rožanskem narečju in pripovedkah v podjunskem narečju so izdali še DBA MUNIJA – basni in pripovedke v selskem narečju z naslovom. O popularnosti slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem in pomenu samih narečij za slovenski jezik podrobneje v tokratni oddaji.

Na izlet k rojakom v sosednjih državah

Porabje, ki je bilo vrsto let hermetično zaprta pokrajina, je po vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo iz leta v leto bolj zanimivo tudi za turiste. S kakšno ponudbo poskušajo naši rojaki na Madžarskem privabiti obiskovalce od blizu in daleč, je preverjala Silva Eöry. Pokrajina je čudovita, rojaki pa vam organizirajo celodnevni izlet.

Prijateljstvo brez meje

Pri lovski koči v Liscu (vasica Lisac pri Klani nad Reko), v neposredni bližini meje s Slovenijo so se v nedeljo (17.aprila) zbrali planinci na svojem tradicionalnem srečanju, ki poteka pod geslom: Prijateljstvo brez meje, že enajstem po vrsti. Zbralo se je več kot sto planincev, predvsem iz sodelujočih slovenskih društev s Tržaškega (PD Trst, ŠD Sloga iz Bazovice, SK Devin), Bistriškega (PD Snežnik Ilirska Bistrica) in Reke (PS KPD Bazovica). Organizator srečanja so bili tokrat, že četrtič, rojaki z Reke, ki so že od svojih začetkov usmerjeni k sodelovanju s slovenskimi društvi. Želja po tesnejšem sodelovanju pa je botrovala tudi pobudi po rednem letnem srečevanju, da bi tako okrepili stike in hkrati spoznavali kraje, kjer delujejo društva.

Tudi na tokratnem druženju, ki se je nadaljevalo še dolgo po pohodu, ob pesmi in plesu so se prijateljstva še okrepila, sklenili pa so se tudi novi dogovori, je v Sotočjih poročala Marjana Mirković.

Planinska skupina Bazovice pa se bo do konca sezone odpravila še na izlet po otokih in se udeležila tudi dnevov planinskih organizacij Slovenije in Hrvaške.

 

 


Sotočja

873 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 18.4.2016

18.04.2016


Sramoten odnos občinske uprave do uporabe slovenščine

Tipana je dvojezična občina v Benečiji, ena od 32 občin Furlanije Julijske krajine, v katerih živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti in kjer velja državni zaščitni zakon zanje. Za zaščito slovenske manjšine občina vsako leto dobi 35.000 evrov iz italijanskega proračuna, vendar je odnos občinske uprave do slovenskega jezika skorajda brezbrižen in celo sramoten, ugotavlja Mirjam Muženič.

Tipana je občina Julijskih Predalp, kjer v sedmih zaselkih, raztresenih na 65 kvadratnih kilometrih, živi komaj 645 ljudi. Slovensko pesem ohranja mešani zbor kulturnega društva Naše vasi, ki je lani pripravil dva božična koncerta, in ob prošnji za skromen občinski prispevek, občina vsako leto dobi proračunski denar tudi za te potrebe, doživel hladen tuš. Predsednik društva Marko Ternovec:

“Vprašali smo v slovenščini in dobili odgovor v italijanščini. Spet smo vprašali in zahtevali odgovor v slovenskem jeziku, dobili pa smo odgovor v jeziku, ki slovenščini ni niti podoben. Še najbolj je podoben hrvaščini.”

Na to so rojaki iz Tipane že opozorili Paritetni odbor in za Slovence v zamejstvu pristojnega ministra Gorazda Žavca, ki pa jim še ni odgovoril.

Na vprašanje o odnosu do krajanov slovenske narodnosti v Tipani in spoštovanju določil zaščitnega zakona, pa je Mirjam Muženič odgovoril župan Tipane Claudio Grassato. Pojasnil je da

“Res je Tipana na seznamu 32-ih občin, ki zagotavljajo zaščito Slovencem. Vendar je pri nas le manjše število teh prebivalcev, mnogi so odšli zlasti po potresu leta 1976. Ostali so predvsem starejši in tako smo kar izgubili krajevno tradicijo in kulturo. Ohranjajo jo v zboru in društvu Naše vasi. Sprašujete me o denarju za uresničevanje njihovih pravic. Trenutno nimam podatkov pri roki.”

Potrdil pa je, da občina dobiva denar za poslovanje dvojezične pisarne in pohvalil sodelovanje s Slovenijo pri projektu za ohranitev kulturne dediščine Zbor zbirk in z bližjima občinama Tolmin in Kobarid.

Da težave z javno rabo slovenščine v Tipani vsekakor so pa dokazujejo tudi napotki o letnem odvozu smeti iz Tipane, natisnjeni v šestih jezikih, tudi kitajskem, ne pa v slovenčini. Župan Claudio Grassato, ki za to ni vedel, zagotavlja, da bo podjetje, ki skrbi za odvoz smeti, opozoril, naj vključi tudi slovenščino.

Na avstrijskem Koroškem vse več posluha za domača narečja 

Narečja postajajo na Koroškem vse popularnejša, tudi v dolini Zilje, kjer so rojaki najbolj asimilirani, ugotavlja Martina Piko Rustja, vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, ki je v okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani skupaj z Martinom Kuchlingom iz KKZ, vodjo pobude Slovenščna v družini, predstavila knjigo in DVD Marije Bartoloth – zbirko pesmi v ziljskem narečju  Zilščǝ pušǝlč.

Veliko je zanimanja tudi za narečne pripovedke, uspešen projekt pobude Slovenščina v družini. Konec lanskega leta so namreč pri Krščanski kulturni zvezi izdali že četrto zgoščenko oziroma CD z narečnimi pripovedkami. Po pravljicah za otroke v ziljskem narečju, basnih in pesmih v rožanskem narečju in pripovedkah v podjunskem narečju so izdali še DBA MUNIJA – basni in pripovedke v selskem narečju z naslovom. O popularnosti slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem in pomenu samih narečij za slovenski jezik podrobneje v tokratni oddaji.

Na izlet k rojakom v sosednjih državah

Porabje, ki je bilo vrsto let hermetično zaprta pokrajina, je po vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo iz leta v leto bolj zanimivo tudi za turiste. S kakšno ponudbo poskušajo naši rojaki na Madžarskem privabiti obiskovalce od blizu in daleč, je preverjala Silva Eöry. Pokrajina je čudovita, rojaki pa vam organizirajo celodnevni izlet.

Prijateljstvo brez meje

Pri lovski koči v Liscu (vasica Lisac pri Klani nad Reko), v neposredni bližini meje s Slovenijo so se v nedeljo (17.aprila) zbrali planinci na svojem tradicionalnem srečanju, ki poteka pod geslom: Prijateljstvo brez meje, že enajstem po vrsti. Zbralo se je več kot sto planincev, predvsem iz sodelujočih slovenskih društev s Tržaškega (PD Trst, ŠD Sloga iz Bazovice, SK Devin), Bistriškega (PD Snežnik Ilirska Bistrica) in Reke (PS KPD Bazovica). Organizator srečanja so bili tokrat, že četrtič, rojaki z Reke, ki so že od svojih začetkov usmerjeni k sodelovanju s slovenskimi društvi. Želja po tesnejšem sodelovanju pa je botrovala tudi pobudi po rednem letnem srečevanju, da bi tako okrepili stike in hkrati spoznavali kraje, kjer delujejo društva.

Tudi na tokratnem druženju, ki se je nadaljevalo še dolgo po pohodu, ob pesmi in plesu so se prijateljstva še okrepila, sklenili pa so se tudi novi dogovori, je v Sotočjih poročala Marjana Mirković.

Planinska skupina Bazovice pa se bo do konca sezone odpravila še na izlet po otokih in se udeležila tudi dnevov planinskih organizacij Slovenije in Hrvaške.

 

 


20.12.2021

A veš, da se čas lahko ustavi,...

Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica.


13.12.2021

'Naša pesem je naša svoboda, da bomo peli na glas'

Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, ali bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, zagotoviti kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem. V Furlaniji – Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rojakov, ki so jih ustrelili pred 80 leti na strelišču na Opčinah pri Trstu. Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb obeležili svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi - Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej? Prisluhnite!


06.12.2021

'Učinkovita pomoč je hitra pomoč'

Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje dr. Marian Wakounig, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30.obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik Cveto Šušmelj. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film Med Muro in Rabo, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti.


29.11.2021

'Potrebujemo graditelje mostov in ne graditelje zidov'

Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja zaključil praznovanja ob 40-letnici delovanja. Oktet Suha, ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Čestitamo porabski Slovenki Veri Gašpar, dobitnici Maroltove listine - priznanja za folklorne dejavnosti. Eduard Hemar, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije.


22.11.2021

Če je v vinu resnica, kako je s pravico

Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta Erikom Mastnom. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek. Profesor iz Varaždina Miroslav Gradečak pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij. Koroški slovenski baritonist Gabriel Lipuš se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve. Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.


15.11.2021

Do večje prepoznavnosti z novo jezikovno politiko

Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Je odgovor na mačehovski odnos Furlanije - Julijske krajine priprava nove jezikovne politike? Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.


08.11.2021

'Table so simbol, da se vidi, da se lahko marsikaj doseže'

Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka Tatjana Feinig, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo. Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan Igor Tomasetig, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik Ivan Peterlin. Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak verjame, da bi lahko znanje slovenskega jezika v Porabju izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja Magdalena Lupi Alvir, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.


25.10.2021

Do premikov ne pride tako hitro, kot bi si želeli

Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici. Gostimo Avguština Brumnika, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam obesil dvojezično tablo na sodišču v Železni Kapli. V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na slovenski vzorčni kmetiji.


18.10.2021

Sledovi, ki bodrijo, razveseljujejo in spodbujajo k razmisleku

Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, na 19. koroških kulturnih dnevih. Druženje mreže MAJ - Mladi Alpe Jadran na Reki. O živahni zborovski dejavnosti na Goriškem s predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec, z udeleženci gastronomske delavnice na porabski domačiji v Andovcih pa o jedeh, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.


11.10.2021

Kdor ljubi, ne obupa, in kdor čaka, dočaka

Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so le še korak od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Poklon padlim vojakom za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919 s skupno spominsko tablo v Velikovcu. Zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika. Kako pa je s poukom slovenščine v Porabju? Vloga učiteljev je zelo pomembna, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa.


04.10.2021

Do zagotovljenega zastopstva s spremembo ustave?

Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji.


27.09.2021

Povezujemo

Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju.


20.09.2021

Nova šolska realnost

Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Prisluhnite!


13.09.2021

Boj za svobodo ni nikoli končan

Na avstrijskem Koroškem se pridružimo pohodnikom Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta v njihov spomin in v poklon domačijam, ki so podpirale odpor proti nacizmu, in si ob tem ogledamo projekt Tanje Prušnik Utopia gnp2. Učenci se vračajo v šolske klopi. Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine med učenci in dijaki na Hrvaškem? Slovenci iz Furlanije – Julijske krajine vabijo na Slofest, festival svoje ustvarjalnosti, z Veselimi pajdaši pa praznujemo 20 letnico delovanja.


06.09.2021

'Mi smo mali šolarji, bi radi se učili'

Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah. Na Hrvaškem se pridružimo udeležencem vseslovenskega srečanja. Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci okrogle mize na letošnji Dragi. Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo Rudija Vouka, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica Marija Škof pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce.


30.08.2021

Slovenci na Reki, njihove sledi in zapuščina

Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica Vitomirja Vitaza. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika Josipa Gorupa, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so delovali številni rojaki.


23.08.2021

'Naša identiteta ni le slovenska, je tudi evropska, in to nas bogati'

Po nekoč skoraj zapuščeni beneški vasici Topolove nas popelje trojica mladih rojakov, ki se je v njej za stalno naselila. Vas dojemajo kot hišo in tako tudi živijo. Kaj to pomeni, nas zanima v oddaji, ki jo v celoti posvečamo Slovencem v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Špetru, kjer z negovanjem starih običajev odganjajo zlo. Gostimo Matejo Černic in Matejo Jarc, zborovodji dekliške vokalne skupine Bodeča Neža. Tržaška zgodovinarja Borut Klabjan in Gorazd Bajc pa predstavita monografijo »Ogenj, ki je zajel Evropo« o pred 101 letom požganem Narodnem domu v Trstu.


16.08.2021

'Slovenci smo bili, smo in to naj ostanejo tudi naši otroci'

Oddajo v celoti posvečamo Slovencem v Porabju. Od najmlajših, ki so na jezikovnih taborih izboljševali svoje znanje slovenskega jezika in ob tem spoznavali Kekčevo deželo, do planincev, ki so se tudi letos podali na najvišji slovenski vrh. Jim je uspelo? Predstavimo Januša Küharja, znanega in za porabske rojake zelo pomembnega duhovnika, in se ustavimo v trgovinici lokalnih produktov, ki je odprla vrata na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku.


09.08.2021

Razigrano, kreativno in športno aktivno

Preverjamo poletni utrip na avstrijskem Koroškem. Pridružimo se mladim umetnikom na Rebrci in udeležencem tedna jezika in športa v Šentjanžu v Rožu, kjer je odziv letos presegel vsa pričakovanja. Ustavimo se v dolini Lepene pri Železni Kapli. Kdaj bodo Sveče in Mače vendarle dobile dvojezične krajevne table? Tatjana Feinig, ki je dosegla sprejetje odloka v občinskem svetu Bistrice v Rožu, napoveduje, da bodo table postavili brez posebnih najav. Zakaj? Prisluhnite!


05.07.2021

Med nami ni meja, razen če si jih ne postavimo sami

Zdajšnja italijanska vlada se zaveda, da bo treba rešiti odprta vprašanja s slovensko narodno skupnostjo, ugotavlja senatorka Tatjana Rojc. O uporu proti nacizmu na avstrijskem Koroškem in negovanju kulture spominjanja se pogovarjamo z Evo Hartmann in dr. Danielom Wuttijem, članoma pomlajenega vodstva društva Peršman. Odpravimo se v Pulj, kjer so ob 20-letnici delovanja društva Istra odkrili spominsko ploščo Ivanu Cankarju, in v Zagreb, kjer so ob 30-letnici Slovenije odkrili doprsni kip Bojana Stupice. V Novigradu obiščemo prvo knjižnico na plaži v hrvaški Istri. V Porabju pa se pridružimo nosilcem slovenske olimpijske bakle. Dež ni ustavil rojakov, ki so jo navdušeno ponesli po porabskih vaseh.


Stran 7 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov