Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 16.05.2016

16.05.2016


Pomoč pri osamosvajanju Slovenije, sodelovanje in povezovanje SKGZ in SSO, zanimanje za zamejske teme in študij rojakov v Sloveniji, štipendij pa vse manj

25-letnica samostojne Slovenije

Rojaki iz zamejstva in sveta so imeli pri osamosvajanju Slovenije pomembno vlogo, so opozorili udeleženci okrogle mize, ki jo je ob 25-letnici samostojne Republike Slovenije pripravil generalni konzulat v Monoštru pod vodstvom dr. Borisa Jesiha.

»Moram reči, da je bila takrat podpora Slovencev v zamejstvu in po svetu ne glede na njihovo politično orientiranost ogromna.«

Predsednik takrat še zelo mlade Zveze Slovencev na Madžarskem (ustanovljena je bila leta 1990, ko so rojaki izstopili iz Demokratične zveze južnih Slovanov) je pozval madžarskega predsednika in vlado, naj pomaga in prizna Slovenijo, čeprav je Madžarska takrat oklevala, pravi Jesih.

»Delegacija porabskih Slovencev je bila junija 91’v Ljubljani in ko so se ločeno vračali na Madžarsko, so cariniki na meji pohvalili Katalin Munda Hirök, ki je v izjavi za radio pozdravila slovensko osamosvojitev.«

Sama doktorica Katalin Munda Hirök pa je prepričana, da so, kljub maloštevilnosti v primerjavi z drugimi državami, rojaki na Madžarskem naredili, vse kar so čutili, da morajo narediti:

»Učiteljica z Gornjega Senika je ponudila denar, ki so ga zbirali za otroke, za nakup sanitetnega materiala. Tudi to veliko pove.«

Rojaki v zamejstvu in po svetu so v času osamosvajanja marsikje odigrali vlogo slovenske diplomacije pojasnjuje doktor Matjaž Klemenčič:

»Dokler država ni bila priznana, seveda nismo imeli diplomacije, imeli pa smo rojake, ki so delovali v posameznih predstavništvih, ki so vodili ta predstavništva in so delovali za priznanje Republike Slovenije kot neodvisne države.«

Tako so imeli pomembno vlogo rojaki v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji, tudi Veliki Britaniji, kjer je odigral svojo vlogo, pojasnjuje dr. Klemenčič, g. Keith (Keith Charles Miles – op.p.), Britanec, ki je imel podporo tudi tam živečih rojakov. Velika Britanija je namreč imela veliko večje pomisleke glede priznanja Slovenije kot ZDA.

Ekonomist Keith Charles Miles je leta 1991 postal generalni sekretar Slovenskega informacijskega urada v Londonu, ki ga je ustanovila slovenska vlada, da bi britansko politiko in javnost seznanjal z dogajanjem v Sloveniji. Miles je vodil in koordiniral akcije za priznanje slovenske samostojnosti ter njeno mednarodno politično in gospodarsko uveljavitev, leta 1992 pa je postal gospodarski svetovalec Banke Slovenije ter zastopal njene interese pri Bank of England ter sodeloval pri pripravah programov promocije Slovenije v Veliki Britaniji, lahko preberemo v podatkovni zbirki Arhiva Slovenije.

Na velik pomen slovenskih finančnih ustanov v zamejstvu je na okrogli mizi v Monoštru opozoril zgodovinar Janez Stergar, tesno povezan z rojaki v zamejstvu tudi kot sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja, kjer je bil zaposlen do upokojitve, in kot dolgoletni predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.

Prepričan je, da v domovini premalo poznamo in cenimo prispevek rojakov iz zamejstva in sveta pri nastanku samostojne države. Kar je po svoje, je povedal Silvi Eöry, tudi razumljivo:

»Prizadevanja in pomoč pri osamosvajanju so bila pogosto javnosti prikrita, potekala so na medosebni in meddruštveni ravni.«

Slovenski manjšini v Italiji in Avstriji sta bili razviti v zahodnem demokratičnem sistemu s tradicijo civilne družbe. Ta je v marsičem, kar velja še danes, nadomestila nekatere funkcije, ki jo za matične narode opravljajo državni organi, zavodi in inštituti. Organiziranost je bila neskončno pestra, tako kot pomoč pri osamosvajanju Slovenije, od krvodajalstva do finančnih ustanov, pravi Stergar:

»Slovenska osamosvojitev bi bila zelo ogrožena, če ne bi imeli v času blokade in največje zaostritve, ko so bili mednarodni finančni tokovi prekinjeni, svojih bančnih institucij na Tržaškem in Goriškem.«

25-letnico samostojne Slovenije so v prostorih generalnega konzulata v Monoštru zaznamovali tudi z razstavo »Motivi iz Porabja«fotografa Andreja Blatnika, ki po besedah generalnega konzula dokazuje, da sta Porabje in Slovenija povezana.

Skupaj močnejši

Krovni organizaciji civilne družbe Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, stopata na pot potrebnega sodelovanja in dogovarjanja. Skupno delo naj bi olajšalo številne načrte v korist celotne narodne skupnosti, ki je pomembna soustvarjalka dobrososedskih odnosov med Furlanijo Julijsko Krajino in Slovenijo.

Prva moža obeh krovnih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) s sodelavci sta novinarje povabila za skupno mizo, kar se v preteklosti ni dogajalo, in med drugim napovedala ustanovitev več delovnih skupin za posamezna tematska področja od šolstva, medijev, založništva, kulture in športa ter glasbenega izobraževanja, v tokratni oddaji poroča Mirjam Muženič.

V Novi Gorici pa je potekalo 2. zasedanje skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina, ki sta mu sopredsedovala slovenski zunanji minister Karl Erjavec in predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani. Oba sta bila po srečanju zadovoljna, saj so odnosi, kot sta ugotovila, dobri, sodelovanje pa se krepi.

Na bilateralnem srečanju je minister Erjavec, kot so sporočili iz zunanjega ministrstva, posebej poudaril pričakovanje, da bo dežela FJK zagotovila polno uresničitev zaščitnih določb za tam živečo slovensko narodno skupnost.

Prihodnost so mladi…

Vida Forčič, Andrejka Žejn, Karen Ulian in Miša Glišič so študij sklenile s temami, povezanimi s Slovenci v zamejstvu in bile zato nagrajene s priznanji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. V diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah so raziskovale spreminjajočo se vlogo slovenskega šolstva v Italiji in vpliv slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem, pesmi Ljubke Šorli ter primerjale deli Angel pozabe (Maja Haderlap) in Še vedno vihar (Peter Handke). Kaj so ugotovile, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.

Za mlade s Hrvaške je bil študij v Sloveniji zanimiv še v času skupne države, v oddaji ugotavlja Marjana Mirković, in tako je ostalo tudi po osamosvojitvi obeh držav. Potomci slovenskega rodu so za študij v Sloveniji že pred dobrimi dvajsetimi leti dobili možnost pridobitve štipendije za zamejce, ki je za mlade več kot dobrodošla.

Kot ugotavljajo v društvu Bazovica na Reki je zanimanje za študij v Sloveniji spodbudilo tudi učenje slovenščine: sprva je to potekalo le v okviru dopolnilnega pouka, v zadnjih letih pa organizirajo tudi druge, celoletne, polletne in intenzivne tečaje Govorimo slovensko, za srednješolce (in druge zainteresirane), ki se želijo izobraževati (ali zaposliti) v Sloveniji.

Po neuradnih podatkih v Sloveniji študira okrog sedemsto mladih s Hrvaške, v obratni smeri pa je zanimanja manj, na hrvaških univerzah se šola manj kot sto slovenskih študentov.

Med razlogi za vpis na slovenske univerze, večinoma ljubljansko, mladi pogosto omenjajo dobro organizacijo, razmere za študij in uvrstitev univerze v Ljubljani med petsto najboljših na svetu. Pri potomcih slovenskega rodu odločitvi botruje tudi navezanost na Slovenijo, marsikomu od njih pa je študij v veliki meri omogočila ravno štipendija.

Siniša Faraguna je na Reki končal srednjo veterinarsko šolo, prakso je opravljal v Mariboru in Celju, kamor je hodil na počitnice. Nadaljevanje študija v Ljubljani pa je bil zanj naravni izbor, pravi.

»Sem čisto navdušen nad Ljubljano. Za študente je Ljubljana idealna. Življenje, pogoji, prehrana, družba. Vse skupaj. Sem zelo, zelo zadovoljen in bi v vsakem primeru vsakemu svetoval študij v Ljubljani.«

Štipendija za Slovence v zamejstvu, ki jo je prejemal, mu je, pravi, zelo pomagala, saj je njegova mama samohranilka. Poleg študija pa je tudi delal, saj se je moral znajti sam. Tako je opravil prasko in ob tem zaslužil denar za bivanje in hrano.

»Moramo se čim prej navaditi, postati samostojni. Življenje ni enostavno, je kruto in čim prej se navadimo na to, toliko bolje za nas.«

Med letošnjimi reškimi maturanti, ki se odpravljajo na študij v Ljubljano in bodo zaprosili za štipendijo, sta tudi Natko Štiglić, ki se po končani srednji glasbeni šoli pripravlja za vpis na akademijo za glasbo, kjer bo študiral kitaro, in Andreja Štemberger, ki bo po z odliko končani srednji trgovski in tekstilni šoli nadaljevala izobraževanje na področju modnega oblikovanja; za to je pred kratkim prejela tudi državno priznanje. Prepričana je, da ji šolanje v Sloveniji zagotavlja boljšo izobrazbo.

V času varčevanja je tudi štipendij vse manj in pogoji so strožji: posebna ovira za prosilce je zahteva po večletni aktivni udeležbi v ljubiteljskem delovanju v slovenskem društvu, to pa izpolnjujejo le redki izmed njih.

 Varčevanje tudi pri štipendijah

Javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje vsako leto podeli nekaj deset štipendij za študij v Sloveniji rojakom iz sosednjih držav in sveta. Lani je bil razpis nekoliko spremenjen, denarja je bilo manj in posledično je bilo tudi več zavrnjenih kandidatov.

Kot pojasnjuje Katja Cankar, na skladu zadolžena prav za štipendije Slovencev v zamejstvu in po svetu, je lani prvič za to štipendijo zaprosilo 68 kandidatk in kandidatov, odobrili so jo 32. Zaradi manj denarja so jih namreč morali rangirati in jih dobro polovico tudi zavrniti.

Med novimi štipendisti jih je tudi tokrat največ iz Italije, 20, 4 so s Hrvaške, po 2 iz Makedonije in Bosne in Hercegovine, po eden pa iz Argentine, Črne Gore, Madžarske in Srbije. Zaradi premajhnega števila točk je bilo zavrnjenih 32 mladih rojakov iz Italije, 3 s Hrvaške in eden iz Makedonije. Zaradi neizpolnjevanja pogojev pa 4 s Hrvaške ter po eden iz Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine in Italije.

Število štipendistov je zadnjih nekaj let naraščalo, letos pa prvič upadlo. Še lani je bilo 194 štipendistov, rojakov iz zamejstva in sveta, leto prej 184, v študijskem letu 2012/13 jih je bilo 172. V tem študijem letu (2015/16) pa 162. Da je padec precejšen, se strinja tudi Katja Cankar.

Krepko pa se je zmanjšala tudi vsota, namenjena za te štipendije. Potem, ko je bilo v študijskem letu 2011/12 za namenjenih pol milijona evrov, leto pozneje 550.000 in še leto pozneje 600.000, se je lani znesek zmanjšal na 430.000 evrov.

Sprememb na tem področju verjetno ni pričakovati, saj je bila zakonodaja, ki ureja to področje, dopolnjena leta 2014, kljub temu pa Katja Cankar s sklada za razvoj kadrov in štipendiranje mladim svetuje, naj ne obupajo. Naj skušajo izboljšati ocene in biti še bolj aktivni v slovenskih zamejskih društvih

Več o tem pa lahko slišite v tokratni oddaji.


Sotočja

867 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 16.05.2016

16.05.2016


Pomoč pri osamosvajanju Slovenije, sodelovanje in povezovanje SKGZ in SSO, zanimanje za zamejske teme in študij rojakov v Sloveniji, štipendij pa vse manj

25-letnica samostojne Slovenije

Rojaki iz zamejstva in sveta so imeli pri osamosvajanju Slovenije pomembno vlogo, so opozorili udeleženci okrogle mize, ki jo je ob 25-letnici samostojne Republike Slovenije pripravil generalni konzulat v Monoštru pod vodstvom dr. Borisa Jesiha.

»Moram reči, da je bila takrat podpora Slovencev v zamejstvu in po svetu ne glede na njihovo politično orientiranost ogromna.«

Predsednik takrat še zelo mlade Zveze Slovencev na Madžarskem (ustanovljena je bila leta 1990, ko so rojaki izstopili iz Demokratične zveze južnih Slovanov) je pozval madžarskega predsednika in vlado, naj pomaga in prizna Slovenijo, čeprav je Madžarska takrat oklevala, pravi Jesih.

»Delegacija porabskih Slovencev je bila junija 91’v Ljubljani in ko so se ločeno vračali na Madžarsko, so cariniki na meji pohvalili Katalin Munda Hirök, ki je v izjavi za radio pozdravila slovensko osamosvojitev.«

Sama doktorica Katalin Munda Hirök pa je prepričana, da so, kljub maloštevilnosti v primerjavi z drugimi državami, rojaki na Madžarskem naredili, vse kar so čutili, da morajo narediti:

»Učiteljica z Gornjega Senika je ponudila denar, ki so ga zbirali za otroke, za nakup sanitetnega materiala. Tudi to veliko pove.«

Rojaki v zamejstvu in po svetu so v času osamosvajanja marsikje odigrali vlogo slovenske diplomacije pojasnjuje doktor Matjaž Klemenčič:

»Dokler država ni bila priznana, seveda nismo imeli diplomacije, imeli pa smo rojake, ki so delovali v posameznih predstavništvih, ki so vodili ta predstavništva in so delovali za priznanje Republike Slovenije kot neodvisne države.«

Tako so imeli pomembno vlogo rojaki v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji, tudi Veliki Britaniji, kjer je odigral svojo vlogo, pojasnjuje dr. Klemenčič, g. Keith (Keith Charles Miles – op.p.), Britanec, ki je imel podporo tudi tam živečih rojakov. Velika Britanija je namreč imela veliko večje pomisleke glede priznanja Slovenije kot ZDA.

Ekonomist Keith Charles Miles je leta 1991 postal generalni sekretar Slovenskega informacijskega urada v Londonu, ki ga je ustanovila slovenska vlada, da bi britansko politiko in javnost seznanjal z dogajanjem v Sloveniji. Miles je vodil in koordiniral akcije za priznanje slovenske samostojnosti ter njeno mednarodno politično in gospodarsko uveljavitev, leta 1992 pa je postal gospodarski svetovalec Banke Slovenije ter zastopal njene interese pri Bank of England ter sodeloval pri pripravah programov promocije Slovenije v Veliki Britaniji, lahko preberemo v podatkovni zbirki Arhiva Slovenije.

Na velik pomen slovenskih finančnih ustanov v zamejstvu je na okrogli mizi v Monoštru opozoril zgodovinar Janez Stergar, tesno povezan z rojaki v zamejstvu tudi kot sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja, kjer je bil zaposlen do upokojitve, in kot dolgoletni predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.

Prepričan je, da v domovini premalo poznamo in cenimo prispevek rojakov iz zamejstva in sveta pri nastanku samostojne države. Kar je po svoje, je povedal Silvi Eöry, tudi razumljivo:

»Prizadevanja in pomoč pri osamosvajanju so bila pogosto javnosti prikrita, potekala so na medosebni in meddruštveni ravni.«

Slovenski manjšini v Italiji in Avstriji sta bili razviti v zahodnem demokratičnem sistemu s tradicijo civilne družbe. Ta je v marsičem, kar velja še danes, nadomestila nekatere funkcije, ki jo za matične narode opravljajo državni organi, zavodi in inštituti. Organiziranost je bila neskončno pestra, tako kot pomoč pri osamosvajanju Slovenije, od krvodajalstva do finančnih ustanov, pravi Stergar:

»Slovenska osamosvojitev bi bila zelo ogrožena, če ne bi imeli v času blokade in največje zaostritve, ko so bili mednarodni finančni tokovi prekinjeni, svojih bančnih institucij na Tržaškem in Goriškem.«

25-letnico samostojne Slovenije so v prostorih generalnega konzulata v Monoštru zaznamovali tudi z razstavo »Motivi iz Porabja«fotografa Andreja Blatnika, ki po besedah generalnega konzula dokazuje, da sta Porabje in Slovenija povezana.

Skupaj močnejši

Krovni organizaciji civilne družbe Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, stopata na pot potrebnega sodelovanja in dogovarjanja. Skupno delo naj bi olajšalo številne načrte v korist celotne narodne skupnosti, ki je pomembna soustvarjalka dobrososedskih odnosov med Furlanijo Julijsko Krajino in Slovenijo.

Prva moža obeh krovnih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) s sodelavci sta novinarje povabila za skupno mizo, kar se v preteklosti ni dogajalo, in med drugim napovedala ustanovitev več delovnih skupin za posamezna tematska področja od šolstva, medijev, založništva, kulture in športa ter glasbenega izobraževanja, v tokratni oddaji poroča Mirjam Muženič.

V Novi Gorici pa je potekalo 2. zasedanje skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina, ki sta mu sopredsedovala slovenski zunanji minister Karl Erjavec in predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani. Oba sta bila po srečanju zadovoljna, saj so odnosi, kot sta ugotovila, dobri, sodelovanje pa se krepi.

Na bilateralnem srečanju je minister Erjavec, kot so sporočili iz zunanjega ministrstva, posebej poudaril pričakovanje, da bo dežela FJK zagotovila polno uresničitev zaščitnih določb za tam živečo slovensko narodno skupnost.

Prihodnost so mladi…

Vida Forčič, Andrejka Žejn, Karen Ulian in Miša Glišič so študij sklenile s temami, povezanimi s Slovenci v zamejstvu in bile zato nagrajene s priznanji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. V diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah so raziskovale spreminjajočo se vlogo slovenskega šolstva v Italiji in vpliv slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem, pesmi Ljubke Šorli ter primerjale deli Angel pozabe (Maja Haderlap) in Še vedno vihar (Peter Handke). Kaj so ugotovile, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.

Za mlade s Hrvaške je bil študij v Sloveniji zanimiv še v času skupne države, v oddaji ugotavlja Marjana Mirković, in tako je ostalo tudi po osamosvojitvi obeh držav. Potomci slovenskega rodu so za študij v Sloveniji že pred dobrimi dvajsetimi leti dobili možnost pridobitve štipendije za zamejce, ki je za mlade več kot dobrodošla.

Kot ugotavljajo v društvu Bazovica na Reki je zanimanje za študij v Sloveniji spodbudilo tudi učenje slovenščine: sprva je to potekalo le v okviru dopolnilnega pouka, v zadnjih letih pa organizirajo tudi druge, celoletne, polletne in intenzivne tečaje Govorimo slovensko, za srednješolce (in druge zainteresirane), ki se želijo izobraževati (ali zaposliti) v Sloveniji.

Po neuradnih podatkih v Sloveniji študira okrog sedemsto mladih s Hrvaške, v obratni smeri pa je zanimanja manj, na hrvaških univerzah se šola manj kot sto slovenskih študentov.

Med razlogi za vpis na slovenske univerze, večinoma ljubljansko, mladi pogosto omenjajo dobro organizacijo, razmere za študij in uvrstitev univerze v Ljubljani med petsto najboljših na svetu. Pri potomcih slovenskega rodu odločitvi botruje tudi navezanost na Slovenijo, marsikomu od njih pa je študij v veliki meri omogočila ravno štipendija.

Siniša Faraguna je na Reki končal srednjo veterinarsko šolo, prakso je opravljal v Mariboru in Celju, kamor je hodil na počitnice. Nadaljevanje študija v Ljubljani pa je bil zanj naravni izbor, pravi.

»Sem čisto navdušen nad Ljubljano. Za študente je Ljubljana idealna. Življenje, pogoji, prehrana, družba. Vse skupaj. Sem zelo, zelo zadovoljen in bi v vsakem primeru vsakemu svetoval študij v Ljubljani.«

Štipendija za Slovence v zamejstvu, ki jo je prejemal, mu je, pravi, zelo pomagala, saj je njegova mama samohranilka. Poleg študija pa je tudi delal, saj se je moral znajti sam. Tako je opravil prasko in ob tem zaslužil denar za bivanje in hrano.

»Moramo se čim prej navaditi, postati samostojni. Življenje ni enostavno, je kruto in čim prej se navadimo na to, toliko bolje za nas.«

Med letošnjimi reškimi maturanti, ki se odpravljajo na študij v Ljubljano in bodo zaprosili za štipendijo, sta tudi Natko Štiglić, ki se po končani srednji glasbeni šoli pripravlja za vpis na akademijo za glasbo, kjer bo študiral kitaro, in Andreja Štemberger, ki bo po z odliko končani srednji trgovski in tekstilni šoli nadaljevala izobraževanje na področju modnega oblikovanja; za to je pred kratkim prejela tudi državno priznanje. Prepričana je, da ji šolanje v Sloveniji zagotavlja boljšo izobrazbo.

V času varčevanja je tudi štipendij vse manj in pogoji so strožji: posebna ovira za prosilce je zahteva po večletni aktivni udeležbi v ljubiteljskem delovanju v slovenskem društvu, to pa izpolnjujejo le redki izmed njih.

 Varčevanje tudi pri štipendijah

Javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje vsako leto podeli nekaj deset štipendij za študij v Sloveniji rojakom iz sosednjih držav in sveta. Lani je bil razpis nekoliko spremenjen, denarja je bilo manj in posledično je bilo tudi več zavrnjenih kandidatov.

Kot pojasnjuje Katja Cankar, na skladu zadolžena prav za štipendije Slovencev v zamejstvu in po svetu, je lani prvič za to štipendijo zaprosilo 68 kandidatk in kandidatov, odobrili so jo 32. Zaradi manj denarja so jih namreč morali rangirati in jih dobro polovico tudi zavrniti.

Med novimi štipendisti jih je tudi tokrat največ iz Italije, 20, 4 so s Hrvaške, po 2 iz Makedonije in Bosne in Hercegovine, po eden pa iz Argentine, Črne Gore, Madžarske in Srbije. Zaradi premajhnega števila točk je bilo zavrnjenih 32 mladih rojakov iz Italije, 3 s Hrvaške in eden iz Makedonije. Zaradi neizpolnjevanja pogojev pa 4 s Hrvaške ter po eden iz Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine in Italije.

Število štipendistov je zadnjih nekaj let naraščalo, letos pa prvič upadlo. Še lani je bilo 194 štipendistov, rojakov iz zamejstva in sveta, leto prej 184, v študijskem letu 2012/13 jih je bilo 172. V tem študijem letu (2015/16) pa 162. Da je padec precejšen, se strinja tudi Katja Cankar.

Krepko pa se je zmanjšala tudi vsota, namenjena za te štipendije. Potem, ko je bilo v študijskem letu 2011/12 za namenjenih pol milijona evrov, leto pozneje 550.000 in še leto pozneje 600.000, se je lani znesek zmanjšal na 430.000 evrov.

Sprememb na tem področju verjetno ni pričakovati, saj je bila zakonodaja, ki ureja to področje, dopolnjena leta 2014, kljub temu pa Katja Cankar s sklada za razvoj kadrov in štipendiranje mladim svetuje, naj ne obupajo. Naj skušajo izboljšati ocene in biti še bolj aktivni v slovenskih zamejskih društvih

Več o tem pa lahko slišite v tokratni oddaji.


03.08.2015

Sotočja 3.8.2015

Rojakom v Benečiji se je ob koncu svojega mandata z obiskom zahvalil veleposlanik Slovenije v Italiji Iztok Mirošič. Z Milošem Budinom, vodjo Gledališča Furlanije - Julijske krajine v Trstu, govorimo o novi sezoni in nadaljnjem sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem. Preverjamo poletni kulturni utrip med rojaki na avstrijskem Štajerskem. Z donom doktorjem Ivico Križem, rojakom iz Prezida, se pogovarjamo tudi o posledicah najnovejših zapletov z arbitražnim sporazumom in predstavljamo mlado porabsko Slovenko Anamarijo Bedič, novo sodelavko Zveze Slovencev na Madžarskem.


27.07.2015

Sotočja 27.7.2015

Slovenski zamejski tiskani mediji so, kot kaže, v vse večji krizi. Po Primorskem dnevniku, tednikih Nov Mataj in Novice, se je v finančnih težavah zdaj znašla tudi Zadruga Goriška Mohorjeva in njen tednik Novi glas. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. V Porabju so slovesno odprli slovensko vzorčno kmetijo, ki naj bi v prihodnje postala osrednji center za druženje, izobraževanje in spodbujanje kmetijske dejavnosti. Na Reki preverjamo, kakšno je zanimanje med mladimi za študij v Sloveniji, na Rebrci, na avstrijskem Koroškem, pa kaj so v tednu dni ustvarili mladi umetniki.


20.07.2015

Sotočja 20. 7. 2015

Razmere med rojaki v sosednjih državah se spreminjajo in vse teže bo govoriti o pripadnosti slovenskemu narodu, na osnovi najnovejših raziskav ugotavlja Ivan Peterlin, predsednik zveze slovenskih športnih društev v Italiji. Pristojni za dvojezično šolstvo na avstrijskem Koroškem želijo s projektom kompetenčnih ocen izboljšati poučevanje v slovenskem jeziku in tako tudi dvigniti raven znanja slovenščine med učenci. Kakšni so rezultati projekta, ki so ga začeli poskusno uvajati pred dvema letoma, nas zanima v tokratni oddaji. Odpravili smo se na tradicionalno srečanje porabskih Slovencev, tokrat v Andovce, skupaj z rojakom doktorjem Boštjanom Surino pa vas povabimo v Prirodoslovni muzej na Reki, kjer so na ogled zanimive zbirke.


13.07.2015

Sotočja 13.7.2015

Tokrat nekaj več pozornosti namenjamo športu, ki je med rojaki v soseščini zelo pomemben, ne le zaradi telesne vadbe, temveč tudi zaradi ohranjanja slovenske identitete. Prvi nogometni turnir, ki so ga pripravili na Ptuju v okviru prireditve Dobrodošli doma, je spodbudil pristojne, da bodo skušali še okrepiti tovrstno sodelovanje. Na čezmejno sodelovanje stavijo, kot lahko slišite, tudi v športnem društvu Zarja iz Bazovice pri Trstu, ustanovljenem že leta 1923. Gostimo predsednico novega sveta slovenske narodne skupnosti v občini Matulji Rozo Jelenič in se pogovarjamo z udeleženci 10. mladinske poletne šole slovenščine. Vnovič se odpravimo v Benečijo, Na "Postajo Topolôve", zanimiv umetniški projekt, ki pod Kolovrat vedno znova privabi množico ljudi. Skupaj z udeleženci etnološkega tabora pa raziskujemo kulinarične običaje Porabja. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav!


06.07.2015

Sotočja 6.7.2015

Skupina učiteljev iz Porabja je tokrat svoje znanje slovenščine izpopolnjevala v Radencih. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom sveta slovenske narodne skupnosti v Primorsko-goranski županiji Vasjo Simoničem, rojakom iz Lovrana, se pogovarjamo tudi o pripravljenosti Slovencev iz Kvarnerja za sodelovanje v manjšinskih predstavništvih ter o pomenu samih svetov. Še naprej spremljamo usodo Novic - tednika koroških Slovencev. Kakšen naj bi bil v prihodnje ta časopis, so konec tedna razpravljali predstavniki lastnikov, dveh krovnih organizacij Slovencev na avstrijskem Koroškem. Odpravili smo se tudi v Špeter in z zadnjimi štirimi beneškimi Čedermaci, zlatomašniki, obujali spomine na 50 let njihovega delovanja, predanega tam živečim Slovencem ter se pridružili romarjem na Višarje. Slišite pa lahko tudi nekaj utrinkov z letošnjega srečanja Dobrodošli doma, ki je potekalo na Ptuju, in predlogov, ki so jih dali rojaki na 15. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru, naslovljenem »Slovenke in Slovenci iz tujine za uspešno Slovenijo«. Predlogov je bilo kar nekaj, manj pa je bilo tistih, ki so jim bili namenjeni.


29.06.2015

Sotočja 29.6.2015

Pouka je konec, nas pa zanima, kaj si lahko mladi rojaki v sosednjih državah obetajo v prihodnjem šolskem letu. Kako bo s poukom na dvojezičnih osnovnih šolah v Porabju in kako z učitelji iz Slovenije, ki učijo slovenski jezik in kulturo na območju varaždinske županije? O tem se pogovarjamo s predstavnikom ministrstva za izobraževanje Romanom Grudnom, sekretarjem v službi za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve, zadolženim za slovensko šolstvo v zamejstvu. Zaradi varčevanja bodo na avstrijskem Koroškem zaprli 20 manjših podružničnih ljudskih šol, med njimi bo tudi 8 dvojezičnih. Protesti krajanov in več tisoč zbranih podpisov oblasti niso prepričali. Zakaj zapirajo manjše šole, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabine Sandrieser. V oddaji lahko slišite tudi nekaj odzivov na odprtje novega tržaškega knjižnega središča, tudi uglednega pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca, Prešernovega nagrajenca Miroslava Košuto. Radio Monošter, edina slovenska radijska postaja na Madžarskem, praznuje 15-letnico delovanja. Kako je s poslušalstvom? Kako je z mladimi? So kot cigaret, ki dogoreva, pravi glavni urednik Francek Mukič. Reška fotografinja in planinka Anita Hromin pa pove več o razstavi Impresije z morja, s katero se bodo fotografi Slovenskega doma Bazovica predstavili na prireditvi Dobrodošli doma na Ptuju.


22.06.2015

Sotočja

Odpravili smo se na slovensko gimnazijo v Celovec, kjer poteka sklepni del mature – letos prvič enotne po vsej Avstriji. Dijake ta teden čaka še ustni izpit iz izbranega predmeta. Pred tem so večinoma zelo uspešno opravili pisni izpit in predznanstveno oziroma seminarsko nalogo z zagovorom, kjer so se srečali tudi z znanstveno raziskovalnim delom. Kaj pa je bilo najtežje, nas zanima v oddaji. Uredniška ekipa osrednjega tednika koroških Slovencev – Novice - bo morala prvega julija oditi, če ji lastniki ne bodo preklicali odpovedi zaposlitev. Razlog za odpovedi so bile finančne težave časnika, ki naj bi bile za zdaj rešene. Kaj pa novinarji in uredniki, zadolženi za vsebino tednika, enega redkih, ki mu v teh časih naklada raste? Prisluhnite oddaji. Gostimo Draga Štoko, tržaškega Slovenca, nekdanjega predsednika Sveta slovenskih organizacij, in Tatjano Jedriško Pančelat, rojakinjo iz Medveje pri Lovranu, zelo dejavno literatko. Na romanje od Malega Triglava v Andovcih do Triglava pospremimo skupino 14-ih porabskih Slovencev. Več dni hoje, tudi po 50 kilometrov na dan, v vremenu, ki planincem ni bilo naklonjeno, toda …. Ali so osvojili najvišji slovenski vrh? Poslušajte oddajo.


15.06.2015

Sotočja 15.6.2015

Šolske torbe romajo v kot, tudi na Hrvaškem in v Porabju, kjer se, ugotavljajo tamkajšnji strokovnjaki, položaj slovenskega jezika slabša. Zakaj, nas med drugim zanima v tokratnih Sotočjih. Preverjamo, kako je s poukom slovenskega jezika in kulture na območju Varaždina, predvsem, kako kaže za prihodnje šolsko leto. Ustavimo se na celovški univerzi, kjer se končuje prvi del študijskega projekta, namenjenega usposabljanju za delo s prebežniki. Zanimanje za izobraževanje je preseglo pričakovanja in zmožnosti. V Avstrijo naj bi se letos zateklo več deset tisoč prebežnikov in več deset jih bo zatočišče dobilo tudi na avstrijskem Koroškem. Kakšne so izkušnje v Železni Kapli, lahko slišite v oddaji. Gostimo znano in v evropskem prostoru uveljavljeno koroško literatko Majo Haderlap, odlikovano z državnim redom za zasluge. Povabimo pa vas tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer za prihodnjo sezono pripravljajo sedem svojih predstav.


08.06.2015

Sotočja 8.6.2015

V oddaji tokrat preverjamo, ali se vendarle obeta sistemska rešitev financiranja manjšinskih medijev v Avstriji in s tem tudi slovenskega tednika Novice. Gostimo Sarah Martino Rogaunig, koroško Slovenko, ki je raziskovala, kakšen vpliv ima gledališka dejavnost mladih rojakov na njihovo narodno identiteto, in Majo Smotlak, rojakinjo s Tržaškega, ki jo je zanimalo, kako se narodna pripadnost odraža v sodobnem slovenskem romanu v Italiji. Kaj sta ugotovili, lahko slišite v oddaji. Odpravili smo se v Špeter, kjer so slovesno zaznamovali 30-letnico delovanja za rojake zelo pomembne dvojezične šole, in skupaj z monoštrskim komornim zborom praznovali 10–letnico njegovega delovanja. Z mlado rojakinjo s Kvarnerja Roberto Cetina pa se pogovarjamo o študiju oblikovanja. Kot študentka na ljubljanski akademiji za likovno umetnost sodeluje na zaključni razstavi študentskih del, za svojo kreativnost pa je bil odlikovana že kot dijakinja. Prisluhnite rojakom in njihovim zgodbam v oddaji Sotočja!


01.06.2015

Sotočja 1.6.2015 - Druženje z rojaki iz soseščine

Tokrat se ustavimo na Tromejniku, stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije, kjer so se minuli teden srečali predsedniki vseh treh držav. Kakšne priložnosti ponuja območje treh povezanih narodnih parkov, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se v Škófiče na avstrijskem Koroškem, kjer so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob vrbskem jezeru ne zamre. Doktorica Barbara Riman pove več o tesnih vezeh Slovencev z Reko, ki segajo že v 15. Stoletje. Preverjamo pa tudi, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki naj bi svoja vrata odprl 23. junija letos. Rojaki ga, kot lahko slišite v Sotočjih, težko pričakujejo. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


01.06.2015

Druženje z rojaki iz soseščine

Tokrat se ustavimo na Tromejniku, stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije, kjer so se minuli teden srečali predsedniki vseh treh držav. Kakšne priložnosti ponuja območje treh povezanih narodnih parkov, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se v Škófiče na avstrijskem Koroškem, kjer so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob vrbskem jezeru ne zamre. Doktorica Barbara Riman pove več o tesnih vezeh Slovencev z Reko, ki segajo že v 15. Stoletje. Preverjamo pa tudi, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki naj bi svoja vrata odprl 23. junija letos. Rojaki ga, kot lahko slišite v Sotočjih, težko pričakujejo. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


25.05.2015

Sotočja 25.5.2015

Ob shodih neofašistov in protifašistov v Gorici se v tokratni oddaji z zgodovinarko iz Trsta, doktorico Marto Verginella pogovarjamo o spominjanju, temi, ki postaja tudi za zgodovinarje vse aktualnejša. Gostimo pred kratkim izvoljenega predsednika Sveta slovenskih organizacij, goriškega Slovenca, Walterja Bandlja, ki napoveduje obiske na terenu. Zanima nas, kakšne načrte ima Zveza Slovencev na Madžarskem pod novim – starim vodstvom. V petek je bil na mesto predsednika najstarejše krovne organizacije porabskih Slovencev vnovič izvoljen Jože Hirnök. Kot pravi, bodo skušali v delovanje zveze bolj vključiti tudi mlade. Sicer pa ostaja njihova ključna prioriteta skrb za slovenski jezik in porabsko narečje, pa tudi gospodarski razvoj. V oddaji lahko slišite več tudi o slovensko hrvaškem sodelovanju v Kvarnerju. Slovenski arhitekti pripravljajo preureditev mestnega središča v Matuljih, študenti premišljajo o preureditvi tamkajšnjih turističnih objektov. Slovenskim strokovnjakom so zaupali znamčenje otoka Cresa, hotelirji iz Slovenije in Hrvaške pa sodelujejo v več projektih, povezanih tudi z ugotavljanjem kakovosti hotelske ponudbe. Rojake na Reki je obiskala tudi skupina študentov iz Slovenije. Kaj jih je najbolj presenetilo, lahko slišite v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na ogled kovačije Petra Dolinška v Železni Kapli. V kovaški delavnici, ki je bila postavljena že v 16. stoletju, so več sto let kovali orodje, podkovali konje in popravljali vozove. Prav zaradi opazovanja kovača pri delu se je Peter Dolinšek odločil, da se bo izučil tega poklica. Po upokojitvi pa je tudi kupil kovačijo in s tem uresničil svoje sanje. Prisluhnite mu v tokratni oddaji!


18.05.2015

Sotočja 18.5.2015

Ob 60. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe je vnovič postalo aktualno vprašanje, ali naj Slovenija notificira nasledstvo. Kako na to gledajo koroški Slovenci? Odgovor slišite v tokratnih Sotočjih. V Milanu smo se na svetovni razstavi pridružili rojakom iz Furlanije Julijske krajine, ki so se predstavili v slovenski hiši, in se v Trstu ustavili na klasičnem liceju, kjer se dijaki učijo tudi stare grščine. V Porabju preverjamo, kako daleč je projekt vzorčne slovenske kmetije, ki naj bi spodbudil turistični razvoj tega območja. Z 79-letno rojakinjo z Reke Marijo Šenk pa se pogovarjamo o njenem zelo intenzivnem pesniškem ustvarjanju. V zadnjih treh letih je namreč izdala štiri pesniške zbirke, peta čaka na izdajo, nastaja pa že šesta.


11.05.2015

Sotočja 11. 5. 2015

Tokratno druženje z rojaki iz sosednjih držav v oddaji Sotočja vnovič zaznamujejo pomembne obletnice. Pred 70. leti je začel izhajati Primorski dnevnik, edini dnevnik rojakov v Furlaniji Julijski krajini. V zadnjih letih se zaradi zaostrenih gospodarskih razmer sooča z velikimi težavami. 70-letnico delovanja letos obeležuje tudi slovenski znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu. V čem je njegova posebnost, pojasnjuje ravnateljica Loredana Guštin. Tudi avstrijski državni pogodbi, ki so jo sprejeli pred 60 leti se ne moremo izogniti. O razmerah v Avstriji, ki so botrovale sprejetju pogodbe, govori zgodovinar Teodor Domej. Irena Margan, ravnateljica reške osnovne šole Pečine in pobudnica pouka slovenščine odhaja v pokoj. O spoštljivi dediščini, ki jo pušča za sabo, in množici stkanih vezi pove več v tokratni oddaji. Brez knjig v slovenskem jeziku rojaki v zamejstvu ne bi mogli skrbeti za ohranjanje maternega jezika. Porabskim Slovencem pri tem pomaga tudi Bibliobus murskosoboške pokrajinske in študijske knjižnice, ki te dni praznuje 20-letnico delovanja in že 15 let vozi tudi v Porabje. Rojaki iz sosednjih držav vas s svojimi zgodbami tudi ta ponedeljek čakajo v oddaji Sotočja!


04.05.2015

Sotočja 4.5.2015

V tokratni oddaji smo se odpravili v Celovec, kjer so imeli mladi koroški Slovenci glavno vlogo na spominski slovesnosti ob 70-letnici osvoboditve izpod nacifašizma. S prireditvijo so opozorili, da so s svojim aktivnim uporom prispevali pomemben delež k osvoboditvi Avstrije in starejšim sorojakom predstavili svoj pogled na 7 desetletij in današnje razmere ne le na avstrijskem Koroškem. Kakšen je odnos mladih rojakov do zmage nad nacifašizmom in kaj sporočajo danes, lahko slišite v Sotočjih. V Trstu so ob zaključku čezmejnega projekta LEX razpravljali o zaščiti in razvoju narodnih skupnosti. Zakonodaja je dobra, šepa pa njeno uresničevanje, toda priložnosti je še kar nekaj, boste slišali v Sotočjih. Na potopisnem predavanju po Sloveniji smo se pridružili porabskim slovenskim upokojencem, ki so med najdejavnejšimi tamkajšnjimi slovenskimi društvi. Vabimo pa vas tudi v Istro, v Grožnjan. "Mesto umetnikov", kot ga imenujejo, namreč praznuje 50-letnico. Pomembno vlogo pri njegovi revitalizaciji imajo tudi Slovenci in prav njim je bila posvečena prireditev, ki je potekala konec tedna. O zgodovini in umetnikih, ki so pomagali ohranjati mestece, lahko več slišite v tokratni oddaji.


27.04.2015

Sotočja 27.4.2015

Skladno z dnevom je oddaja v znamenju uporništva. Gostimo goriškega novinarja in literata, odgovornega urednika tednika Novi glas, Jurija Paljka. Njegovo življenjsko vodilo je; postavi se na stran šibkejših. Da gre zato pogosto proti toku, ga ne moti. Nasprotno. O sodobnih pojavih fašizma in odnosu do antifašizma na Hrvaškem se pogovarjamo z rojakinjo iz Zagreba, mirovno aktivistko Vesno Teršelič, ki je pred kratkim postala podpredsednica Lige antifašistov Hrvaške. Predsednik društva Memorial Kärnten - Koroška Franc Wákounig pove več o spreminjanju kulture spominjanja na avstrijskem Koroškem, mlada porabska Slovenka Martina Zakoč pa o uporu svoje generacije. Pogovori se prepletajo s pesmimi Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki več kot 40 let skrbi za ohranjanje tradicije upora. Prisluhnite upornim rojakom iz sosednjih držav!


20.04.2015

Sotočja 20.4.2015

Rojaki v sosednjih državah, ki jih gostimo v oddaji Sotočja, se pogosto srečajo z vprašanjem identitete. Narodnostna pripadnost in iskanje identitete je tudi rdeča nit romanov tržaške Slovenke, pisateljice in prevajalke Eveline Umek. Življenjska pot jo je zgodaj pripeljala v Ljubljano, toda vseskozi se je vračala v Trst. Le tako lahko človek diha s polnimi pljuči, pravi. Evelino Umek gostimo v tokratnih Sotočjih. Zanima nas še, kaj je porabskim Slovencem ob svojem obisku povedal predstavnik madžarske vlade, odgovoren za stike z narodnostmi. Žive vezi, eden od projektov sodelovanja Slovenije in Avstrije, naj bi omogočil nastanek prvega skupnega čezmejnega kulturnega zavoda. Vezi, ki so se stkale pa že kažejo konkretne rezultate. Kakšne, lahko slišite v tokratni oddaji. Pogovarjamo pa se tudi z znano in priljubljeno profesorico glasbe in solopetja Margareto Togunjac. Vzgojila je generacije pevcev ne le na Reki, temveč tudi v Pulju in Ilirski Bistrici.


13.04.2015

Sotočja 13.4.2015

Na našem tokratnem potovanju med Slovenci po sosednjih državah smo med drugim zavili v Kanalsko dolino, na skrajni sever Furlanije Julijske krajine. Slovenija bi morala, opozarja predsednica tamkajšnjega slovenskega kulturnega središča Planika Nataša Gliha Komac, aktivneje pomagati tako pri pouku slovenskega jezika kot pri delovanju društev. Kdo bo rešil finančne težave Novic, zelo pomembnega tednika koroških Slovencev, za zdaj še ni jasno. Bo to Avstrija, ki jo tudi 7. člen tako imenovane avstrijske državne pogodbe obvezuje k financiranju medijev slovenske manjšine? Več o tem v Sotočjih. O viziji študentskega doma Korotan na Dunaju se pogovarjamo s pristojnimi na slovenskem državnem holdingu, upravljavcu doma. Gostimo tudi zagrebško Slovenko Nado Rapotec Rogulj, upokojeno nevropsihiatrinjo. Spominja se svoje mladosti in slovenskih intelektualcev, uglednih slavistov, ki so prihajali k njim v Zagreb. Tudi z njihovo pomočjo se je izvrstno naučila govoriti slovensko, čeprav nikoli ni živela v Sloveniji. V drugem delu oddaje pa vas povabimo tudi v Monošter na ogled razstave o zvonikih na stičišču treh dežel: Madžarske, Slovenije, Avstrije.


06.04.2015

Sotočja 6. 4. 2015

V Sotočjih lahko tokrat slišite, kako je letos pela Koroška. Krščanska kulturna zveza iz Celovca že več kot 4 desetletja pripravlja revijo Koroška poje, na kateri se predstavljajo slovenski zbori z avstrijske koroške, vsako leto pa se jim pridružijo tudi zbor oziroma skupina iz Slovenije in rojaki iz Furlanije Julijske krajine. Letošnji koncert, ki je potekal 8. marca, je bil posvečen ustvarjalkam na glasbenem, literarnem in likovnem področju. Tako lahko prisluhnete mezzosopranistki Bernardi Fink, ki jo je v Celovcu spremljal kitarist Janez Gregorič, mešanemu pevskemu zbor Podjuna iz Pliberka ter ženskima pevskim zboroma Trta iz Žitare vasi in Rož iz Šentjakoba. Violinistka Mira Gregorič in kitaristki Sara Gregorič in Angelika Kos so se na reviji predstavile pod imenom Sonus trio, z Goriške so v Celovec prišli člani moškega pevskega zbora Štmaver, iz Mengša pa harmonikarski orkester kulturnega društva Mihaelov sejem. Tokratni koncert Koroška poje se je sklenil z nastopom mešanega pevskega zbora Singgemeinschaft Oisternig iz Bistrice ob Zilji. Občinstvo, ki je napolnilo celovški Dom glasbe, je bilo, kot lahko slišite, navdušeno. Oddaja pa ni le v znamenju glasbe, temveč tudi poezije slovenskih pesnic, rojakinj z avstrijske Koroške. Na koncertu so se namreč dela Milke Hartman, Anite Hudl, Ivane Kampuš, Maje Haderlap in Verene Gothard prepletala s slovenskimi narodnimi pesmimi. Posnetek koncerta Koroška poje 2015 vas čaka tu!


30.03.2015

Sotočja 30.3.2015

Državna slovenska samouprava, ki zastopa porabske Slovence, bo 20-letnico delovanja praznovala v obnovljenih prostorih. Spodbudno je, pravi njen predsednik Martin Ropoš, da so iz madžarskega proračuna letos dobili približno petino več denarja kot lani. O doseženem v dveh desetletjih pa več pove v tokratnih Sotočjih. Ob bližajoči se 60. obletnici podpisa takoimenovane avstrijske državne pogodbe nas zanima, ali so časi že zreli za nadgradnjo sicer še vedno ne v celoti spoštovanih pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. V oddaji tokrat gostimo rojake s Tržaškega Igorja Spetiča ter brata Aleša in Boruta Plesničarja, mlade arhitekte, ki sodelujejo tudi pri postavitvi slovenskega paviljona na Expu v Milanu. Z rojakinjo z Reke, Martino Cvetković, absolventko doktorskega študija varovanja okolja pa se pogovarjamo o učinkovitem sistemu, ki ga je razvila skupaj z mentorji, za prečiščevanje in dezinfekcijo balastnih voda. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!


Stran 23 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov